Razlogov za (vnovičen) neuspeh, saj je neuvrstitev v izločilne boje, ki so si jih kot jasen cilj skupaj s strokovnim vodstvom začrtale reprezentantke same, je več.
V zadnjih štirih letih, odkar slovensko žensko člansko košarkarsko izbrano vrsto vodi grški strokovnjak Georgios Dikaioulakos, ni vidnega (večjega) napredka. Če je bil Grkov predhodnik, domači strokovnjak Damir Grgić po treh neuspešnih poskusih uvrstitve v četrtfinale na prvenstvih stare celine 2017, 2019 in 2021 deležen (tudi neopravičenih) kritik, kaj bi potem zapisali šele za Dikaioulakosa in njegov strokovni štab, ki v vsem tem času ponavlja isto mantro o pomladitvi naše izbrane vrste.
Vse bolj se namreč zdi, da je večkrat uporabljena puhljica o pomladitvi prikladen izgovor za morebiten nov rezultatski neuspeh. Trenutno najbolj izkušeni reprezentantki, kapetanka Teja Oblak, ki je pred mesecem in pol s češko Prago osvojila naslov evropskih klubskih prvakinj, in Eva Lisec sta med pripravami nemalokrat poudarili, da je letos vendarle napočil čas za (rezultatski) korak naprej. Zgolj bežen pogled na trenutni "roster" slovenske reprezentance pa razkriva kruto realnost, da smo imeli v Bologni kar štiri debitantke. To dovolj zgovorno priča o tem, da so bile želje eno, realnost pa nekaj povsem drugega.
V samo vodenje slovenske reprezentance ob parketu se ne mislimo spuščati. To je izključno v domeni strokovnega vodstva na čelu z večkrat omenjenim Dikaioulakosom. Res pa je, da tisti, ki malce bolj podrobno spremljamo nastope naše izbrane vrste, opažamo, da se v zadnjih štirih letih ponavljajo isti vzorci. Grk na začasnem delu v Sloveniji očitno zaupa samo sedmerici igralk, mlade in obetavne posameznice, ki so se leta 2023 več kot izkazale z naslovom evropskih prvakinj v starostni kategoriji do 18 let, pa očitno še ne uživajo dovoljšnjega zaupanja Georgiosa Dikaioulakosa.
To je bilo najbolj vidno v končnicah obeh tekem na letošnjem Eurobasketu. Najprej v dvoboju z Litovkami, ki se z novo generacijo počasi vračajo na pota stare slave, in nato še v obračunu z gostiteljicami skupine B v Bologni Italijankami. V obeh primerih bi Slovenke lahko prišle do potrebnih zmag v boju za tako želeni četrtfinale, a so predvsem zaradi vidne utrujenosti nosilk igre - ob omenjenih Oblakovi in Liščevi sta to še Zala Friškovec in izjemna naturalizirana Američanka Jessica Shepard - znova potegnile krajšo.
Ena od svetlih točk v slovenski reprezentanci je zagotovo članica WNBA-franšize Chicago Sky Ajša Sivka. Ta je ob zaostanku na začetku drugega polčasa s +24 (51:27) z dvema zaporednima uspešnima metoma izza črte 6,75 metra začela preobrat proti Italiji. Kasneje je dodala še dve trojki in pokazala, da velja zaupati generaciji košarkaric, o katerih bomo zagotovo še večkrat slišali v prihodnosti.
Po zadnji tekmi s Srbijo, ki bo z rezultatskega vidika bolj kot ne revialnega značaja, bo čas za podrobno analizo in tehten razmislek, kako naprej. Slovenski reprezentanci talenta zagotovo ne manjka, vprašanje pa je, ali se ga dovolj in predvsem pametno izkorišča.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.