Čeprav je kolesarje na jubilejni deseti slovenski "pentlji" že prvi dan presenetil vročinski val, pa so pokazali borbenost in napadalnost. Za mnoge ekipe so prve, ravninske etape priložnost, da si s pobegom zagotovijo prednost pred verjetno odločilnima gorskima preizkušnjama, kjer naj bi favorit le eden, in sicer zmagovalec leta 1999 Tim Jones iz Zimbabveja. Zato je bilo za pričakovati hud ritem in visoko povprečno hitrost.
V skladu z napovedmi je prva etapa tudi potekala. Že po desetih kilometrih je ušla skupina 15 kolesarjev (med njimi je bil tudi Jones, ki je dobil enega od gorskih ciljev) in dolgo časa je kazalo, da zmagovalca ne bo odločal šprint. Še nekaj kilometrov pred ciljem so imeli Branko Filip, Italijan Paolo Alberati in Švicar Pascal Ungerbüchler, ki so se iz ubežne skupine "odlepili" na 135 kilometru, lepo prednost, a vendarle niso zdržali do konca. Glavnina jih je ujela, tako da je odločal šprint. V njem je imel največ moči mladi Novomeščan, ki se je tako maščeval favorizirani ptujski profesionalni ekipi za poraz na nedeljski dirki za veliko nagrado Krke v Novem mestu. "Sprva sem mislil, da ubežnikov ne bomo ujeli, a Rogovci in kolesarji Jonesovega moštva Amore&Vita so z ubijalskim tempom glavnino vendarle pripeljali do ubežne skupine. Šprint so začeli najprej pripravljati Ptujčani. Podgornik je začel vleči Mervarja, a zapeljal s cestišča, njihovo napako pa sem izkoristil. Naše moštvo je s tem izpolnilo pričakovanja, saj je bil naš cilj ena etapna zmaga. V skupnem seštevku ne sam in ne naša ekipa nimamo veliko možnosti. Mogoče še največ Tomaž Nose. Danes je bil v begu, tako da ne vem, koliko moči mu je še ostalo," je na cilju dejal zmagovalec, ki ni specialist za gorske etape, zato ne računa na skupni seštevek: "Rumeno majico pa bi vendarle rad zadržal še kakšen dan."
