Kultni nogometni dres?

Slovenska javnost se je v zadnjem obdobju zgražala nad slabim odnosom igralcev do dresa članske nogometne reprezentance. Očitno so podobnega mnenja tudi člani izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije (NZS), saj so se na seji v Ljubljani bolj ali manj strinjali, da je treba prav dres z državnim grbom spet narediti kulten.

Debato o obnašanju do reprezentance je sprožila peta točka dnevnega reda, v kateri naj bi predstavili poročila vseh selektorjev za leto 2006. V pisni obliki so ga podali vsi razen nekdanjega selektorja reprezentance A Branka Oblaka in selektorja malonogometne reprezentance Andreja Dobovičnika. Če ima slednji "trden alibi", saj malonogometaše prihodnji teden v Laškem čakajo kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo, pa je povsem drugače pri Oblaku.

Krivdo za to je sicer prevzel vodja tehničnega sektorja NZS Matjaž Jakopič, ta je tudi predstavil poročila, saj Oblaka na njegovo zadnjo nalogo ni spomnil ob primopredaji. Kljub temu naj bi vsa poročila, še bolj usklajena in analitična, pripravili do skupščine, ki bo predvidoma 19. aprila.

NZS zadovoljna s selektorji

Sodeč po poročilih in odzivih nanje je NZS sicer zadovoljna z delom vseh selektorjev ("korektno, strokovno, pošteno delo"), nekateri pa so dodali, da bi morali tovrstna poročila pripraviti bolje. Pa tudi, da bi morali pripraviti programe, saj je brez njih kljub rezultatom težje oceniti delo selektorjev. Najbolj konkreten je bil predsednik Zveze nogometnih trenerjev Slovenije Rudi Bračič: "V poročilih je treba povedati, kdo je perspektiven igralec in kdo ni. To je cilj selekcioniranja. Končni cilj je vendarle članska reprezentanca, zato je treba pojasniti, kdo je ustrezen nogometaš. V teh poročilih je le Branko Zupan izpostavil nekaj igralcev."

Zupan, selektor reprezentanc do 20 in 21 let, je igralce razvrstil v štiri kategorije. V prvi so Erik Salkič, Miral Samardžič, Gorazd Zajc, Gregor Balažic in Tim Matavž, v drugi so Tadej Apatič, Uroš Korun, Blaž Brezovački in Safet Jahič, v tretji je poleg Matjaža Rozmana in Uroša Veseliča še Roki Štraus. Pri slednjem je opomba, da je "talent, ki kot profesionalec še ni dozorel, kar potrjuje s svojim pristopom na igrišču in izven njega. Po nogometnem znanju bi bil lahko uvrščen tudi v prvo kategorijo, vendar zaenkrat igra premalo ambiciozno". V četrti kategoriji so vsi, ki so bili uvrščeni v reprezentanco.

Prav opomba pri Štrausu pa ponazarja glavne težave pri odnosu do državnega dresa, tudi v mlajših reprezentancah. Ob premajhni angažiranosti pa je Jakopič izpostavil tudi druge temnejše plati reprezentančnega nogometa. Med njimi "izginjanje" opreme, pri čemer naj bi bili "najdejavnejši" malonogometaši, veliko je odpovedi nastopov za reprezentanco, izgovorov, nediscipline, nekateri igralci na vse skupaj gledajo zviška in podobno.

To je tudi predsednika NZS Rudija Zavrla prisililo k predlogu, da posodobijo Pravilnik o nogometnih reprezentancah, ki naj bi bil že dlje časa nedotaknjen. "Pravilnik o reprezentancah je star, nič ga nismo spreminjali. Treba ga bo posodobiti glede vsega: odpovedi, kraj opreme, odnosa do državnega dresa in drugega. Toda zavedati se je treba, da igralci igrajo v klubih, ki nogometaše prav tako potrebujejo. Eden brez drugega pač ne moremo," je dejal Zavrl.

Dolgoletni prvi mož NZS je ob koncu pete točke strnil predloge članov IO: "Torej, treba bo uravnotežiti poročila selektorjev, posodobiti pravilnik o reprezentancah, se pogovoriti o pristojnostih strokovne komisije in uvesti metodološki pristop za izpeljavo programov." Jakopič pa je dodal, da morajo vsi skupaj na področju kulta reprezentance storiti bistveno več kot doslej, če želijo vrniti vzdušje, ki je nekdaj že krasilo slovensko nogometno reprezentanco.