Terdič je torej na dobri poti k ubranitvi lanske zmage. Kljub solidnemu nastopu, pred drugouvrščenim Kanadčanom Davidom Fordom, vodilnim v svetovnemu pokalu, si je priboril 2,97 sekunde prednosti, pa je bil Ljubljančan v napovedih nekoliko zadržan: "Glavna naloga me šele čaka. Kvalifikacije so bolj služile pripravi na pravo tekmo. Če ti v Tacnu steče čoln, si lahko zelo hiter, toda voda zelo niha, kar je lahko odločilno. Seveda nisem pokazal vsega, kar pa velja tudi za ostale. Tekma bo poglavje zase, z ubranitvijo lanske zmage pa se sploh ne obremenjujem." Nolimal je bil še po prvi vožnji drugi, v drugem nastopu pa precej slabši, vseeno pa je z 3,73 sekundami zaostanka zasedel tretje mesto. Podobno velja za Petra Kauzerja, ki je bil šesti v prvi vožnji, v drugo pa si je nabral štiri sekunde pribitka in končal na 20. mestu.
Stevanovič je dobro pripravljenost potrdil še posebej v prvi vožnji, ko je bil kljub dvema sekundama pribitka najhitrejši, v drugo pa si je nabral štiri sekunde kazni, zato ga je 13. čas potisnil na četrto mesto. Za vodilnim Slovakom Jurajem Mincikom, ki na dosedanjih dveh tekmah še ni stopil na stopničke, je zaostal dve sekundi in 60 stotink. Hočevar je odveslal brez pribitkov, a nekoliko počasneje, vseeno pa dovolj hitro za zanesljivo uvrstitev v finale (+5,05). Polomil ga je le Gabrijelčič, ko je imel v prvi vožnji velike težave pri 11. vratcih in si ob tem nabral toliko zaostanka, da je zadostovalo le za 29. mesto, polfinale pa je splavalo po vodi.
Mozetičeva je dokazala, da je finale vsekakor dosegljiv. Še posebej v prvi vožnji s sedmim časom, v drugi pa je bila 12. Le zaostanek za vodilno Čehinjo Ireno Pavelkovo je bil velik, 22,66 sekunde. Malijeva si je v obeh vožnjah nabrala 12 sekund zaostanka, na koncu pa je pristala na 21. mestu (+43,63).