Litva - Francija 74:70
Selekcija Litve je postala prvi finalist evropskega prvenstva na Švedskem, potem ko je premagala pred prvenstvom enega glavnih favoritov za končno zmago.
Francija, za katero je to šele prvi poraz na prvenstvu, se bo morala zadovoljiti s tekmo za tretje mesto z Italijo, ki zmagovalcu prinaša nastop na olimpijskih igrah 2004 v Atenah. Za Litvo bo to po letu 1995 (Atene) in tesnem porazu z Jugoslavijo drugi nastop v finalih EP.
Tekma, ki je bila za mnoge finale pred finalom, saj sta se srečali najbolj napadalni ekipi na tekmovanju (Litva 94,3 točke na tekmo, Francija 86,8) je bila ena najbolj kvalitetnih in zanimivih do zdaj na prvenstvu. Trije francoski igralci iz lige NBA (Tony Parker, Tariq Abdul Wahad in Boris Diaw) ter na drugi strani kopica talentiranih in prodornih košarkarjev Litve, kot so Šarunas Jasikevičius, Ramunas Šiškauskas, Arvidas Mačijunas ali Saulius Štombergas, zaradi katerih so bili na tribunah številni ogledniki iz ZDA, so več kot 10.000 gledalcem v dvorani Globen zagotovili vrhunsko predstavo.
Prvi polčas je pripadel Litvi, ki je povedla že takoj na začetku in si nato ob dobri igri v obrambi priigrala že skoraj deset točk naskoka (34:25). Preobrat je sledil v nadaljevanju, ko sta pri Franciji stvari v svoje roke prevzela Parker in Abdul Wahad. Prvi je z osmimi točkami v tretji četrtini ter razigravanjem soigralcev poskrbel, da je prednost 48:37 iz 22. minute do zaključka tretje četrtine posvem skopnela (57:56 za Francijo), slednji pa je bil ob Cyrilu Julianu strup za nasprotnika v zadnjem delu (70:65). Toda, ko je bilo pričakovati, da bodo NBA-jevci dokončali delo, se je zgodilo ravno obratno. Francija je v zadnjih treh minutah in pol ostala brez koša, Litva jih je dosegla devet in zasluženo slavila. Tragični junak tekme je bil Parker, ki je 15 sekund pred koncem tekme krenil v zadnji napad za izenačenje ali zmago, klecnil in spodrsnil, tako da je žoga pristala v rokah Šiškauskasa.
Španija - Italija 81:79
Španci in Italijani so se v zgodovini srečali 58-krat, od tega so Azzuri zmagali 37-krat, toda od zadnjega medsebojnega obračuna so minila že štiri leta. V finalu EP v Franciji so Italijani tedaj z Gregorjem Fučko, Carltonom Myersom in Andreo Meneghinom slavili s 64:56 in drugič v zgodovini postali evropski prvaki.
Tokrat je bilo mnogo bolj napeto in zmagovalec je bil odločen šele v zadnjih sekundah. Tri minute je ostalo do konca (74:74), ko je odgovornost nase prevzel Juan Carlos Navarro, ki se do te tekme ni uspel izkazati zaradi poškodbe kolena. Najprej je hrabro prodrl pod koš in zadel z metom preko italijanskih centrov, podobno akcijo je uspešno ponovil v naslednjem napadu, z dvema prostima metoma pa je Španiji dobro minuto pred koncem zagotovil šest točk naskoka (80:74). Zgodbe pa tu še ni bilo konec, saj je Massimo Bulleri 38 sekund pred zaključkom zadel trojko za 81:79 in imel nato še zadnji napad v svojih rokah. S trojko bi Italijo popeljal v finale, toda odločil se je za prodor pod koš, ki ga je zaključil s slabim metom s strani roba rakete.
