Maribor brez univerziade

Maribor na zasedanju Mednarodne univerzitetne športne zveze (FISU) v Torinu ni dobil organizacije 25. zimske univerziade leta 2011. V glasovanju je štajersko prestolnico premagalo turško mesto Erzurum. Predlagani termin univerziade, ki bi bil eden največjih športnih dogodkov v Sloveniji doslej, je od 19. do 29. januarja 2011. Poletna univerziada leta 2011 je bila zaupana mestu Shenzen iz Kitajske.

Glasovanje se je zavleklo, rezultati pa so bili znani slabih deset minut pred dvajseto uro in ne okrog 19. ure, kot je bilo prvotno predvideno. Čeprav so bili pred odhodom v Torino v desetčlanski uradni delegaciji optimistični, pa so bili na koncu razočarani. Turki so bili sicer favoriti, saj so dobro organizirali poletno univerziado leta 2005 v Izmirju, obenem pa so z Erzurumom neuspešno kandidirali že tretjič, nazadnje za zimsko univerziado leta 2009, ki jo je dobila Kitajska.

"Šele po obisku sedemčlanske tehnične delegacije FISU 21. novembra lani smo menili, da bi bili lahko v Torinu uspešni," je dejal Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA). Generalni sekretar FISU Roch Campana je tedaj dejal, da ima Slovenija bogato športno tradicijo ter že sedaj objekte, na katerih bi lahko pripravili univerziado. Končna odločitev pa ni bila v korist Maribora.

O organizaciji univerziade je odločalo 22 članov izvršnega odbora FISU, med katerimi imajo večino Evropejci, če k njim prištejemo tudi Turke, ki so prav tako imeli en glas. Po Kugovnikovih besedah so očitno prav evropski predstavniki namenili glasove za predstavnike drugih celin, saj so tudi trije kandidati za poletno univerziado leta 2011 iz stare celine ostali praznih rok (Poznan iz Poljske, Kazan iz Rusije in Murcia iz Španije, poleg teh in zmagovitih Kitajcev so se za organizacijo potegovali še v mestu Kaohsiung na Tajvanu). Tudi način glasovanje je nenavaden. "Nikoli ne bomo izvedeli, koliko glasov smo dobili. Ne le glasovanje, tudi štetje je tajno. Šteje tako imenovani zaupnik in nato zapiše zmagovalca, ki ga nato javno sporočijo," je dodal Kugovnik.

Po neuradnih podatkih so prevladali ogromni vložki, saj je bilo potrebno za kandidaturo za poletno univerziado neuradno nameniti okrog 15 milijonov ameriških dolarjev, desetkrat več kot jih je po pravilih in minimalnih standardih FISU namenila Slovenija (500.000 dolarjev in 500.000 evrov). "Bojim se popolne komercializacije športa na tej mednarodni univerzitetni ravni. Na žalost Slovenija ni zmogla finančnega tempa, ki ga je narekoval turški kandidat," je dejal minister za šolstvo in šport Milan Zver, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Janez Kocijančič: "Glavno vlogo so odigrali drugi kriteriji in kuverte, ki jih morajo dati kandidati, ki obljubljajo denarno pomoč mednarodni zvezi. Dejstvo je, da so univerziado dobili Turki s krajem brez zimskošportne tradicije. Zimski športi v Turčiji zelo malo pomenijo, posebej v primerjavi s Slovenijo. Turki, denimo, nimajo niti ene zmage v svetovnem pokalu ali medalje v zimskih športih."

"Sem zelo razočaran, tako kot vsi v mestni občini Maribor. Imeli smo zelo dobro predstavitev in tudi celotno kandidaturo. Očitno pa je nekaj drugega prevesilo tehtnico na stran turškega kandidata. Ne bomo se predali. Napravili bomo analizo in upam, da bomo zbrali moči, da bi se lahko potegovali za univerziado leta 2013," je dejal Franc Kangler, župan mesta Maribor. Drago Žura, direktor mariborske študentske organizacije, je menil: "To odločitev, ki je za nas neugodna, bomo morali prespati. Nato bomo morali temeljito analizirati vzroke za tako odločitev FISU v Torinu. Potem pa bomo skušali najti način, kako prilagoditi kandidaturo, da bi bili v prizadevanjih za univerziado leta 2013 uspešnejši."

Pred glasovanjem, okrog 15.30 ure, so še zadnjič predstavili mesto Maribor in predvidena prizorišča. Predvsem so stavili na načrt, da med prizorišči tekmovanj ne bi bilo velikih razdalj. Poleg že obstoječih tekmovališč in hotelskih ter drugih zmogljivosti so nameravali do leta 2010 zgraditi v okolici Snežnega stadiona pod Pohorjem in v bližini mestnega jedra nove objekte. Vse novogradnje bi nato uporabljali za športne in turistične namene. V Mariboru bi zraslo novo apartmajsko naselje Golf s hotelom ter igriščem za golf, ki bi med univerziado gostil smučarske tekače. Igrišče za golf so načrtovali pod Pohorjem do nove obvoznice, na prostoru do sedanje ceste v Radvanje. Dogradili bi hotela Habakuk in Arena, povezali Habakuk z novo obvoznico, zgradili novo gondolo in kupili več kot 30 novih snežnih topov.

Središče tekmovanja bi bila nova univerzitetna vas v Radvanju ob Snežnem stadionu. Za tehnične discipline alpskega smučanja ne bi bilo potrebnih dodatnih prog, te so načrtovali le za hitre discipline na Rušah. Deskanje na snegu bi potekalo na Snežnem stadionu in na Arehu na zgornjem delu nove alpske proge. Ta naj bi bila v celoti zgrajena do leta 2009.

Smučarski skoki so bili predvideni na novem skakalnem centru ob Pohorski vzpenjači med tretjim in četrtim stebrom; cesta že sedaj vodi do predvidenega izteka. Nova dvorana za drsanje, tako za umetnostno kot hitrostno, bi bila v Radvanju ob obstoječi dvoran Draž. Hokejski turnir bi se odvijal v dvorani Tabor, ki bi dobila še drugo površino, pokrito z ledom za treninge in ogrevanje. Biatlon je bil predviden na Arehu, kjer naj bi na obstoječih tekaških stezah zgradili biatlonski stadion z najsodobnejšim streliščem. Curling bi potekal v Rušah, kjer bi zgradili novo dvorano z ledeno površino.

V Mariboru bi za univerziado za novo infrastrukturo, tudi prometno, namenili 250 milijonov evrov; v preteklosti so že vložili 60 milijonov. Sama organizacija univerziade bi stala med osem in devet milijonov evrov, 12 do 15 milijonov pa športna infrastruktura.