V prvem polčasu obračuna z Danci je bilo videti nekatere pozitivne premike v igri Kekovih izbrancev. Slovenska igra je bila na trenutke všečna in domiselna, vendar tudi negotova in premalo avtomatizirana. Oba debitanta Mirnes Šišič in Amer Jukan sta potrdila, da imata mesto v izbrani vrsti, ki se bo morala čimprej otresti nepotrebnih individualnih napak, ki vnašajo nemir v moštvo med igro in posledično vodijo do nevidnega nezaupanja v lastne sposobnosti.
Gola Dancev, ki so pokazali, kako igra reprezentanca, ki je organizirana in v njej vsak natančno ve, kakšno vlogo ima ter jo 100 odstotno izpolnjuje, sta bila bolj ali manj plod slučaja oziroma nesrečnih napak, vendar je tako do gola Milivoja Novakoviča prišla tudi slovenska enajsterica. Branko Ilič in Mišo Brečko sta bila ob hitrih Dancih na trenutke povsem nebogljena, malce tudi po krivdi vezistov, ki so jima premalo zapirali prostor za podaje "v luknjo". Truda in borbenosti ne gre očitati nikomur in s tem je Matjaž Kek dosegel cilj, ki ga je želel - večjo bojevitost in agresivnost. A čaka ga še veliko dela.
Rak rana reprezentance je hitrost (v tem elementu pozitivno izstopa Andraž Kirm, ki je neutrudno tekel, dokler ga niso izdala pljuča) ter premajhna uigranost, kar je še posebej prišlo do izraza v drugem polčasu. Ob številnih menjavah je v drugem polčasu ritem igre padel, poživil ga ni niti kreativec Dalibor Stevanovič, ki pač plačuje davek neigranja na Pirenejskem polotoku, zato so robustni, a tehnično dobro podkovani gostje prevladovali. Predvsem mladi Nicklas Bendtner je nakazal, da Danci dobivajo igralca, ki bi znal v prihodnosti močno zasijati na svetovnem nogometnem zemljevidu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.