Odlični Dončić je bil sam premalo za zmago proti Chicagu

Trener Rick Carlisle še zdaleč ni bil zadovoljen z igro, "imeli smo nekaj neznačilnih izgubljenih žog v nepravih trenutkih, to vzame zagon igri," za končni razplet pa je okrivil predvsem "ubijalsko" drugo četrtino, ko jim je Chicago nasul kar 40 točk. Tega ni popravila niti izvrstna igra Luke Dončića (36 točk, 15 podaj, 16 skokov, 2 ukradeni žogi), ki je samo v prvem polčasu dosegel kar 30 točk, od tega 20 v drugi četrtini. Nov trojni dvojček (dvomestno število točk, podaj in košev) je ob porazu znova izzvenel v prazno, čeprav je z 29. tovrstnim dosežkom na listi igralcev presegel Michaela Jordana. Prav tako je bila to komaj osma tekma v zgodovini NBA, na kateri je igralec dosegel vsaj 35 točk, 15 podaj in 15 skokov (kar petkrat je uspelo Oscarju Robertsonu, po enkrat pa Wiltu Chamberlainu, Jamesu Hardnu in sedaj Dončiću). "Njegova statistika je spektakularna, toda smo v poslu zmagovanja, brez zmage ne bo srečen," je Carlisle napovedal razpoloženje svojega najboljšega igralca.

Dončić v svoji tretji sezoni sicer precej bolje obvladuje razočaranje, kot ga je v prvih dveh. Tokrat je vse nekoliko presenetil s trditvijo "drugi polčas sem odigral obupno, nekoliko sem bil sebičen, ker sem v prvem dosegel 30 točk. Imel sem nekaj metov, ki jih ne bi smel vreči. Nisem bil pravi jaz, moram biti boljši." Kar je bilo toliko bolj nenavadno, ker je soigralcem samo v drugem polčasu razdelil deset podaj, medtem ko so jih vsi drugi skozi celotno tekmo zbrali tri. To samo kaže, kako razglašen orkester so bili tokrat Mavericksi. "Kot moštvo moramo narediti korak naprej, imeti več energije v napadu. Ni občinstva, ki bi nas pri tem spodbujalo, zato moramo sami najti zagon," je o precej omledni igri moštva razmišljal Slovenec. Da jim je manjkalo zagona, se je strinjal tudi Kristaps Porzingis (20 točk, 8 skokov, 2 blokadi). "Vsi smo bili razočarani nad svojo igro. Bilo je kot pri verižni reakciji, brez energije smo delali napake, te so še nižale energijo." Po njegovih besedah bodo znotraj moštva morali opraviti nekaj pogovorov in popraviti napake. "To je skupinska igra, najti moramo način, da krepimo igro drug drugega," je poudaril.

Carlisle je opozoril, da so vstopili "v najtežji sedemdnevni urnik v zgodovini Mavericksov", začeli pa so ga s porazom. A se ni želel izgovarjati na odsotnost šestih igralcev (še vedno so v karanteni Dorian Finney-Smith, Maxi Kleber, Josh Richardson in Dwight Powell). "Poškodba Hardawaya nam ni koristila, a imamo druge igralce, ki bi lahko zapolnili praznino in opravili svoje delo v obrambi". Trener je optimističen, da se bo v ponedeljek proti Torontu vrnil Jalen Brunson, ob tem pa še dejal "nimam niti najmanjšega pojma, zakaj ni smel igrati že nocoj, fant je bil na testih negativen teden in pol, a so odločili, da nocoj še ne sme biti z nami. Pridružil se nam bo jutri. Razumi to, če moreš," se je z nekaj ironije hudoval nad določili zdravstvenega vrha lige. 

Tudi Chicago je imel nekaj težav z obvezno karanteno, bili so brez češkega branilca Tomáša Satoranskýja, zato pa se je vrnil njihov drugi Evropejec, finski krilni center Lauri Markkanen (29 točk, 3 podaje, 10 skokov), ki je kot ledolomilec rezal skozi obrambo Dallasa in brez težav nizal koše. Izvrstna je bila tudi njihova klop, veteran Garret Temple je prispeval 21 točk, Thaddeus Young in Otto Porter mlajši sta jih dodala še 15 in 14. Tako je LaVine zlahka ostal samo pri desetih točkah in se raje osredotočal na iskanje soigralcev (10 podaj). Skupaj so Bullsi za zadetek podali 32-krat, Mavericksi le 18-krat. Chicago je bil po štirih zaporednih tesnih porazih željan zmage, še posebej ker so v Oklahoma Cityju v zadnji poldrugi minuti zapravili deset točk prednosti. "To je garaška skupina fantov, želijo zmagovati, a še ne vedo, kako, tega se šele učijo," je dejal trener Billy Donovan, ki je vodenje ekipe prevzel pred sezono. Tokrat so imeli dobro učno uro.

Potek srečanja

Vrste Mavericksov so se pred tekmo še razredčile, ko je Carlisle sporočil, da na parket ne bo Hardawayja zaradi poškodbe prepone, vrnitev Brunsona pa so odložili za dan, zaigral naj bi jutri proti Torontu. Praznino sta zapolnila novinca v moštvu Wes Iwundu in Josh Green, Dončić pa je s tremi zaporednimi koši nemudoma pokazal, da je razpoložen za igro. Prvi menjavi pri Dallasu sta prišli že po dobrih štirih minutah, Carlisle je zamenjal postavo pod obročem in v igro poslal Bobana Marjanovića in Jamesa Johnsona. Slovenec je igral izvrstno košarko, ne samo zadeval, ampak s podajami iskal soigralce in bil udeležen pri vseh prvih 19 točkah. 

Chicago je izrabljal preostro obrambo domačih in jim s črte za proste mete pridno sledil. Sodniki niso preslišali Dončićeve jeze, ker mu niso dosodili prekrška, zato so ga že zgodaj nagradili s prvo tehnično napako. Serija zgrešenih metov Mavericksov je Bullsom, ki so na drugi strani prelahko prihajali do koša, pomagala, da so prevzeli vodstvo. Dončić je poldrugo minuto pred koncem četrtine sedel na klop, Porzingis pa je s košem in še prostim metom po prekršku nekoliko popravil vtis. Domači so zapravili zadnji napad in ob premoru zaostajali za štiri točke (27:23).

Mavericksi se tudi ob začetku druge četrtine niso otresli neučinkovitosti v napadu, medtem je Chicago razliko počasi povečal na deset točk in Carlisla prisilil, da je posredoval s hitro minuto odmora. Vrnitev Dončića je vrnila nekaj živahnosti v napad domačih, s prodorom pod obroč je nase pritegnil obrambo ter Porzingisu omogočil koš in še prosti met po prekršku. A jih je že naslednji napad vztrajna obramba Chicaga prisilila, da so vseh 24 sekund porabili brez meta na koš.

Dallas je močno pogrešal Hardawayja, svojega drugega strelca, ki lahko poživi napad, ko drugim ne gre. Zadevali so le vsak tretji met in Bullsi so počasi, a vztrajno višali razliko. Pri tem pa se njihov najboljši strelec LaVine sploh še ni razigral. Dallas je igral kot moštvo z enim igralcem, neustavljivi Dončić je v prvem polčasu imel več točk (30) kot celotna preostala ekipa (22), tako da je LaVine v šali začel hladiti roke Slovenca, da bi ustavil njegovo serijo košev. Daleč najboljši Mavericks je tako poskrbel, da je bil zaostanek še znosnih 15 točk (67:52).

Prvi napad drugega polčasa je imel Chicago, Dallas pa je začel z nekoliko bolj čvrsto obrambo. Toda LaVine in Wendell Carter mlajši sta nato pokazala, da Bullsi še vedno prelahko prihajajo do obroča. Dončić je v svojo orožarno dodal še vztrajno borbo za žogo v napadu, njegovi skoki so pomagali blažiti zgrešene mete, hkrati je prvo polovico tretje četrtine vztrajno podajal, da bi razigral soigralce. Ko je žogo dvakrat zaokrožil za hrbtom, prvič za preigravanje, nato nemudoma še za podajo, so bili navdušeni vsaj komentatorji, če že ni zahrumela prazna dvorana.

Njegova energija se je prenesla na soigralce, ob podajah sta začela zadevati Willie Cauley-Stein in Porzingis, prednost gostov pa se je prepolovila. Toda nato je Latvijec s četrto osebno napako moral na klop, prejšnja natančnost Slovenca je nekoliko otopela in Bullsi so s serijo osmih zaporednih točk znova ušli na krepko dvomestno razliko. Carlisle je po minuti odmora moštvo postavil v consko obrambo, James Johnsons pa je z dvema košema nekoliko znižal zaostanek. Dončićeva igra ni bila več tako bleščeča kot v prvem polčasu, ob koncu četrtine je zgrešil dva prosta meta, nato pa zapravil žogo v zadnjem napadu. Chicago je pred zadnjim delom igre vodil za 14 točk (89:75).

Na začetku zadnje četrtine je Slovenec sedel na klop, Mavericksi pa so brez njega iskali navdih, kako preobrniti srečanje. Izrazi na njihovih obrazih niso kazali, da so mu na sledi, trener Carlisle pa jim je z minuto odmora skušal vliti nekaj volje do igre. Rezultat sta bili dve izgubljeni žogi zapored in ladja je bila na pol potopljena. Dončić se je vrnil na igrišče, a so domači potrebovali vsaj še eno tako izjemno četrtino, kot je bila druga. Znova je začel s podajami, a je najboljši Bulls Markkanen še naprej pridno polnil domači koš.

Dobre tri minute pred koncem je bila razlika 17 točk in čeprav je Chicago zapravil zadnje štiri tesne tekme, nihče več ni pričakoval preobrata. Carlisle je dve minuti pred koncem sklenil, da je bilo dovolj in na igrišče poslal rezervne igralce, Chicago pa je vztrajal z najboljšimi. Dončić je imel za sabo odlično predstavo, toda izraz na njegovem obrazu je kazal globoko razočaranje. Do konca so gostje tako še višali razliko in zmagali za 16 točk (117:101)