Kako se počutite v vlogi velikega zmagovalca, saj ste v polfinalu Lige prvakov kar dvakrat premagali Ciudad Real?
Opravili smo velik posel, ki nas je sicer precej utrudil. Res sem izjemno vesel, to je velik uspeh Slovenije, Celja, našega predsednika Toneta Turnška. Igralci in strokovni štab smo si finala srčno želeli in na koncu uspeli.
Po povratni tekmi v Celju ste na novinarski konferenci dejali, da je za vami najtežji teden v življenju.
Drži. Že ko smo izvedeli, da bo naš nasprotnik v polfinalu Ciudad Real, se je začela temperatura močno dvigovati. Temu je botrovalo tudi izjemno zanimanje javnosti za ta obračun. Seveda smo želeli našim zvestim navijačem pokloniti finale. V zadnjem tednu se je v moji glavi tako podnevi kot ponoči igral samo rokomet.
V preteklih sezonah je imelo Celje, recimo jim, bolj zvezdniške zasedbe, a se vam je šele tokrat uspelo uvrstiti v finale Lige prvakov. Kje so razlike, kaj je bilo odločilno?
Težko govorim o preteklosti, čeprav sem bil večkrat zraven. Mogoče je bil v prejšnjih letih pritisk javnosti prevelik, pred začetkom sezone so bili cilji zmeraj usmerjeni na sam vrh Evrope. Seveda je lažje govoriti kot cilje izpolniti. Igralci in vodstvo so po mojem mnenju podlegli pritiskom. Pred začetkom zadnje sezone pritiskov nismo čutili, ko pa smo začeli zmagovati, so se naši apetiti povečali. Obenem se je krepilo tudi samozaupanje, skupaj z igralci smo čutili, da smo sposobni za odmevne dosežke. Rad bi se zahvalil mojim igralcem, ki so me naučili zmagovati. Bili so bolj pogumni kot jaz. Moram priznati, da sem po težkem porazu v Španiji proti Ademarju Leonu izgubil upanje o nadaljevanju zgodbe v Ligi prvakov. Igralci pa so verjeli, da lahko zrežiramo velik preobrat, potem so prepričali še mene in poglejte nas zdaj.
Aprila vas v finalu čaka nemški Flensburg, tekmec, ki ste ga v tej sezoni že spoznali. Bodo padli še Nemci?
Zakaj pa ne. Mogoče javnost misli, da smo favoriti v finalu, saj smo bili v dveh tekmah boljši od Nemcev, pa čeprav za en sam gol. Sam menim, da so možnosti tako enih kot drugih izenačene. A če smo prišli tako daleč, zakaj ne bi naredili še odločilnega koraka in se vpisali v zgodovino. Še nekaj; v Celju vseskozi poudarjamo, da je kolektiv pred vsakim posameznikom in kolektiv je tisti, za katerega živimo. Zato tudi takšni rezultati.
Pred naslednjo sezono vas bosta zapustila kapetan in vratar Dejan Perič ter ostrostrelec Renato Vugrinec, Marko Oštir pa še ni podaljšal pogodbe. Kaj vas čaka?
V tem trenutku težko razmišljam o prihodnji sezoni, saj so pred nami najtežje pomladne bitke. Čakajo nas finale Lige prvakov, državno prvenstvo in pokal, torej tri fronte. Naš cilj je trojno zmagoslavje, potem se bom lotil nove sezone.
Se bo Celje tudi v prihodnji sezoni držalo mladih sil in manjšega proračuna?
Po mojih informacijah se bo proračun vsako leto malce znižal. Z manjšim proračunom bomo seveda zelo težko ostali konkurenčni bogatim evropskim klubom, ki si lahko privoščijo tako rekoč vse.