
Vtisi po celjskem obračunu?
V obrambi smo odigrali dobro, žal je močno škripalo v napadu. Izgubljene žoge, tehnične napake, zgrešeni streli z zunanjih linij, igra ni stekla, na koncu moram biti z remijem zadovoljen.
Je zmaga na Superpokalu po dveh težkih tekmah v Španiji pustila posledice?
Zagotovo, čeprav ne iščem izgovorov. Tekmi proti Ciudad Realu in Kielu sta bili zelo naporni, prav tako naporno je bilo ponedeljkovo celodnevno potovanje domov in nato še sprejem ter slavje v Celju, ki seveda sodita k našim uspehom. Igralci so razumljivo tako fizično kot psihično izčrpani, mogoče se tudi tu skrivajo vzroki za slabšo predstavo proti Madžarom. Sicer velja omeniti, da so se gostje zelo dobro pripravili na dvoboj z nami in v obrambi odigrali odlično.
Obstaja možnost, da so igralci podcenjevali Pick Szeged, ki vendarle ne sodi med najbolj zveneča rokometna imena?
Zavestno gotovo ne. Fantje so se borili kot levi, drugače ob bučni podpori naših navijačev, ki prihajajo iz cele Slovenije, tudi ne gre. Po tekmi so bili žalostni, v slačilnici sem jih moral bodriti. Pred nami je še povratna tekma in upanje, da bomo zaigrali tako, kot znamo.
Torej verjamete, da se boste prebili v četrtfinale?
Verjamem, moram verjeti. Celje igra najboljše takrat, ko je najtežje. Mislim, da madžarski navijači ne bodo predstavljali kakšnega večjega problema, če bomo strnili vrste, se lahko zgodi marsikaj. V napadu bomo malce spremenili taktiko, vsekakor pa bo zelo težko.
Kaj čaka celjski rokomet, če vam ne bo uspelo?
Konca sveta ne bi smelo biti, ta ekipa je po mojem mnenju naredila več, kot je sposobna, več, kot smo vsi skupaj v to ekipo vložili. Uprava po remiju ni bila razočarana, čeprav smo vsi pričakovali zmago. A neprestanih zmag v življenju in športu ni. Moram dodati, da bi si v Celju želel vsaj še dva kvalitetna igralca. Zaenkrat sicer imamo srečo, da se nas poškodbe izogibajo; če pa bi doletele ključne igralce, bi zelo težko sestavili ekipo.