Pred tekmo je bilo vprašanje le, kdo od trenerjev obeh ekipa ima v rokavu večjega aduta. Tekmeca sta se v letošnji sezoni namreč srečala trikrat, zato skrivnosti med njima praktično ni bilo. Trener slovenskih prvakov Kasim Kamenica pred povratnim obračunom ni imel mirnega spanca, saj poškodbe ekipi niso prizanašale. Matjaž Brumen, Zoran Jovičič in Milan Vučičevič niso bili v pogonu že dalj časa, težave pa sta imela med tednom tudi Sergej Sokolov in Ivan Simonovič. Vseeno so bili v ljubljanskem taboru optimistični in mnenja, da je uvrstitev v finale povsem realna stvar. Čeprav tega dva zadetka prednosti s prve tekme nikakor nista zagotavljala. Tudi dejstvo, da Montpellier v svoji dvorani ni izgubil že od novembra 1999 ni štelo Prulam v prid.
Montpellier premočni za Prule
Izkazalo se je, da je Montpellier pretrd oreh za zdesetkano ljubljansko vrsto. Igra z malo napakami, zbranostjo in odličnim Brunom Martinijem je francoski ekipi prvo finale v zgodovini kluba. Ljubljančani so storili preveč napak, da bi lahko računali na uspeh. Tega pa je bilo ob razpoloženih rokometaši Montpellierja tudi težko doseči. Prule so se vseeno poslovile z dvignjeno glavo. Ob vseh težavah v moštvu so Ljubljani prinesle prvo polfinale po 20 letih, s tem pa presegle vsa pričakovanja.
Po vse prej kot gostoljubnem sprejemu so bili Prulčani tisti, ki so bolje začeli srečanje. Beno Lapajne v vratih in Jure Natek, Ognjen Backovič, Zoran Lubej, Vedran Zrnič, Uroš Zorman in Andrej Kastelic v polju, so že v šesti minuti povedli za dva gola, ko je bil izid 3:1. Ko so svoje vrste strnili tudi gostitelji, je bil izid kmalu poravnan, nato pa so si priborili minimalno vodstvo. Gosti niso znali izkoristiti obramb Lapajneta s hitrimi protinapadi. Namesto tega so storili nekaj povsem nepotrebnih napak, med drugim zastreljali tudi dve sedemmetrovki. Montpellier je tako v 18. minuti z golom Mladena Bojinoviča izničili prednost s prve tekme (8:6).
Prule niso začele kot bi morale
Igra slovenskih prvakov v napadu nikakor ni stekla tako, kot bi morala. Čvrsta francoska obramba 6-0 je delovala dovolj dobro, da so imeli veliko težav, da so jo premagali. Za nameček je bil razpoložen tudi vratar Montpellierja Bruno Martini. Na srečo Ljubljančanov so napake delali tudi nasprotniki, ki bi si lahko priigrali izdatnejšo prednost. Prulčani so se na vse pretege trudili znižati zaostanek treh golov, a njihova nespretnost, izgubili so osem žog, je Francozom trikrat ponudila priložnost za vodstvo štirih zadetkov. To jim je uspelo doseči šele v zadnji minuti prvega polčasa, ko je bil uspešen Michael Guigou.
Trener Kamenica je že v prvem polčasu z menjavami poizkušal najti udarno zasedbo. Te ni našel tudi v začetku drugega polčasa. Najprej je Simonovič zgrešil še svojo drugo sedemmetrovko. Kazen je sledila takoj, to pa je pomenilo pet golov prednosti v korist francoskih prvakov. Nabito polna dvorana je začutila, da je to priložnost domačih rokometašev, da dokončno zlomijo odpor gostov. Ti so namreč še naprej v napadu zapravili preveč žog. To pa so pridno izkoriščali igralci Montpellierja. Ker je bilo v 42. minuti že 20:13 v korist gostiteljev, Kamenici ni preostalo drugega, kot da poskuša vrste strniti z minuto odmora.
Ta ni zalegla, saj je bil še tretjič na tekmi izključen Vladimir Matovič. Trener slovenske ekipe je poizkušal tudi z Dušanom Podpečanom v vratih, ki je svojo nalogo uspešno opravil. Toda težava je bila pač v napadu, saj ni bilo razigranega igralca, ki bi lahko premagal fantastičnega Martinija. Zaradi njegovih obramb prednost ni kopnela, časa za preobrat pa je bilo vse manj. Dobrih sedem minut pred koncem je Andrej Kastelic, ki je praznoval svoj 32. rojstni dan, znižal na 24:19, toda Montpellier ni popuščal niti za sekundo. Kdo bo zmagovalec, ni bilo več vprašanje. Nekaj živčnosti v zadnjih minutah seveda niso mogle prinesti spremembe, še posebej ker tega Martini ni dopustil. Na koncu je bila razlika šest zadetkov, kar je tudi realen prikaz dogodkov na parketu.
