Kot rečeno, smo na zadnji dirki dobili tudi novega prvaka. Pričakovano je to postal Italijan Pecco Bagnaia, ki je na zadnjo dirko sezone prišel z udobno prednostjo pred francozem Fabiojem Quartararojem, ki je svojo prednost v sezoni zapravil predvsem v drugem delu leta. Bagnaia, ki sicer tudi v končnici prvenstva ni bil imun na napake, pa je bil po poletnem premoru vseeno precej boljši od Francoza, in čeprav je Quartararo na polovici sezone imel veliko prednost skoraj stotih točk v točkovanju prvenstva, se je na koncu zgodilo nekaj, v kar so verjeli le redki. Ducati je z Bagnaio v sedlu uspel izničiti Yamahino prednost in rdeči iz Bologne so na koncu slavili naslov prvaka. Za Ducati je to drugi naslov svetovnih prvakov v razredu MotoGP in prvi naslov po Caseyju Stonerju iz leta 2007. Za Italijane pa je Bagnain naslov po 50 letih zopet mejnik, ko je nazadnje slavil Giacomo Agostini, torej Italijan na italijanskem motociklu, ko je veliki Ago postal svetovni prvak kraljevskega razreda leta 1972 z motociklom znamke MV Agusta.
Kaj je zaznamovalo letošnjo dirkaško sezono? In kdo so bili njeni glavni akterji v vseh treh tekmovalnih razredih, se sprašujemo v tokratni Balanci, kjer smo se sprehodili skozi sezono razredov Moto3, Moto2 in MotoGP in le na kratko analizirali najboljše tri dirkače iz vsakega posameznega razreda, ki so letošnje leto zaključili na prvih treh mestih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.