'Jezen sem na tistega zgoraj. To sem povedal celo papežu'

Oče mnogo prezgodaj preminulega dirkača Marca Simoncellija je razkril, da Valentino Rossi še vedno sanja njegovega sina. "Občasno se slišiva, se objameva in pogovoriva o njem," pravi Paolo Simoncelli.

Paolo Simoncelli, oče legendarnega motociklista Marca Simoncellija in vodja ekipe Sic58, tudi (skoraj) 15 let po sinovi smrti o dogodkih, ki so zaznamovali njegovo življenje, govori brez olepševanja. V obsežnem pogovoru za Gazzetto Dello Sport je spregovoril o bolečini, jezi, spominih na sina, odnosu z Valentinom Rossijem in o tem, kako mu je delo v motociklizmu pomagalo preživeti najtežje trenutke.

Marco Simoncelli je umrl 23. oktobra 2011 pri komaj 24 letih po hudi nesreči na dirkališču Sepang v Maleziji. Kljub tragediji Paolo ni zapustil motociklističnega sveta. "Najlažje bi bilo obrniti hrbet vsemu skupaj. Verjetno bi tako ravnalo 95 odstotkov ljudi," je priznal.

Kot pravi, sta mu in ženi v najtežjih trenutkih pomagali hči Martina ter zavedanje, da sta za sina naredila vse, kar sta lahko. "Nimava pravih obžalovanj. Iskal sem denar, kjer koli sem ga lahko, naredili smo vse, da bi bil Marco srečen. In ko je umrl, je bil srečen, saj je počel tisto, kar je imel najraje na svetu. Dirkanje je bilo njegovo življenje," je povedal.

Simoncelli je razkril tudi podrobnosti o posebnem odnosu med Marcom Simoncellijem in Valentinom Rossijem. Med dirkačema se je stkalo iskreno prijateljstvo, ki je presegalo običajne tekmovalne okvire. 

"Vedno sta imela lep odnos. Marco je Valentina imel za prijatelja in zelo ga je cenil. To, kar se je zgodilo in način, kako se je zgodilo, je bilo težko tudi za Valentina. Življenje zna biti res nenavadno," pravi Simoncelli.

Z Rossijem ostajata v stikih še danes. "Občasno se slišiva, se vidiva in objameva. Pove mi, da ga včasih sanja. To se dogaja tudi meni. To je povsem normalno," je razkril. "Papežu sem rekel, da sem jezen na njegovega šefa."

Vrnitev v Sepang, kjer je izgubil sina, ostaja boleča izkušnja. "Boli. Tam stoji spominska plošča, ki so jo postavili fotografi, in vsako leto jo obiščemo. Toda to delo me je rešilo. Pomagalo mi je iti naprej in ostati jezen," je dejal.

Nato pa izrekel eno najbolj odmevnih misli celotnega pogovora. "Resnično sem jezen na Boga. To sem povedal celo papežu. V roke sem vzel križ in mu rekel: 'Jezen sem na vašega šefa.' Odgovoril mi je, da imam prav."

Kljub temu priznava, da se je njegov pogled na življenje sčasoma spremenil. "Potem vidiš ljudi, ki trpijo še veliko huje, in ugotoviš, da smrt ni vedno najhujša stvar. Nekateri mi pravijo, da sem močan, toda ko vidiš starše otrok, ki vsak dan živijo z nepredstavljivim trpljenjem, ugotoviš, da so pravi junaki oni. V primerjavi z njimi nisem nihče. Res sem jezen, a na svetu so ljudje, ki jim je še težje," je čustven pogovor za Gazzetto Dello Sport sklenil Paolo Simoncelli.