VIDEO: Paolo Simoncelli: Prijel sem Marcovo roko in se poslovil od njega

Oče pokojnega motociklista Marca Simoncellija Paolo Simoncelli je ob prihodu na italijanska tla spregovoril nekaj besed z italijanskimi mediji in se še enkrat več poklonil posebnemu, odkritemu in izjemno ljubečemu sinu ter se zahvalil vsem navijačem, ki so mu v teh težkih dneh izrazili podporo. "Marco je bil posebna oseba in občutek imam, kot da bi ga vsi poznali in vedeli, kakšen je bil v resnici. Če je moral kdaj uporabiti kakšno kletvico, jo pač je, takšen je bil. Najpomembneje je, da je bil izjemno pošten in pristen. Poleg tega je bil tudi velik borec in morda je to tudi eden izmed razlogov za njegovo predčasno smrt. Morda bi se vse skupaj odvilo drugače, če bi Marco takrat spustil motor in padel. A preveč si je želel te zmage.“

Na letališču v Rimu je posmrtne ostanke Super Sica pričakalo veliko število gorečih navijačev in očeta je ta prizor očitno izjemno ganil: "Če sem iskren, tega nisem pričakoval. Bila bi laž, če bi dejal, da sem srečen, a tak prizor me je navdal z nekim zadoščenjem. Nismo se zavedali, da je imel Marco toliko privržencev, to nas izjemno osrečuje. Že jutri zvečer, ko bo za nami pogreb, bomo ostali sami. Vem, da bo izjemno boleče. A zdaj sem hvaležen, da sem obkrožen z vsemi ljudmi, ki mi stojijo ob strani. Marco je bil vedno na voljo za vse novinarje, tako kot tudi za vse ostale oboževalce, ki so ga lahko mirno zmotili tudi med kosilom. Takšen človek je bil. Ljubim ga in vem, da tudi on ljubi mene. Bil je nekaj posebnega in to je to. Kakšna škoda … Vedno je rad poskrbel, da je bilo vse pod kontrolo. Veliko časa je preživel z Aligijem Deganellom, njegovim gurujem in vodjo tehničnega oddelka, potreboval je tudi ostale člane svoje ekipe in potreboval je očeta, ki ga je kdaj pa kdaj spravil v slabo voljo. Pred vsako dirko sva si dala roki in se objela, tudi pred tisto v Maleziji, a očitno sem tokrat nekaj napravil narobe, saj se Marco ni več vrnil. Marco je oboževal vse malenkosti, ki so ga obdajale. Rad je imel svojo hišo, svojega psa, trato pred hišo. Pravzaprav se spominjam, da mi je še v nedeljo dejal, da je utrujen in da bi se rad vrnil domov, saj smo bili ravno sredi priprav na dirko v Maleziji in to ni bil njegov najljubši del dneva. Posebna prehrana, hladna prha pred dirko … Vse je bilo popolno, počutil se je, kot da lahko doseže odličen rezultat, a kljub temu mi je dejal, da bi se rad vrnil domov."

Paolo je na kraj nesreče v Sepangu prispel ravno v trenutku, ko so Marca naložili v reševalno vozilo. Klical je njegovo ime, a Marco se ni odzval. Dotolčeni Paolo je še enkrat več dejal, da ničesar ne zameri niti delavcem ob progi, ki jim je Marco po nesreči padel z nosil: "Seveda je bil to izjemno neprijeten prizor, ampak Marco je bil takrat že mrtev. Bil sem deset metrov stran od njega, a Marco je bil že mrtev, to ni spremenilo ničesar. Celo priskočil sem jim na pomoč, saj sem pomagal nosila prenesti iz ene strani ograje na drugo. Takrat sem prijel Marcovo roko ter se poslovil od njega. Nihče ni mogel storiti ničesar drugače. Kar se tiče ostalih stvari ob progi, morda bi bilo treba nekoliko več reševalcev, a vem, da ti ljudje delajo vse, kar je v njihovi moči, tako da je to povsem brezpredmetno. V našem primeru je Marco umrl takoj po padcu. Ljudje pravijo, da bog vse najboljše ljudi zbere v nebesih. Sam tega ne bi vedel. Si pa želim, da je res tako.“ Za konec je oče nesrečnega Marca potrdil, da bo pogreb skoraj zagotovo v četrtek, v krogu ožje družine, prijateljev, ostalih dirkačev in vodstva moštva Gresini Honda.