Začetek nogometnega svetovnega prvenstva bi moral biti trenutek, na katerega vsi športni navdušenci komaj čakajo. Letos temu ni tako. O primernosti prizorišča prihajajočega mundiala je bilo v preteklih letih prelitega veliko črnila, v tem koledarskem letu pa se o tej temi piše iz meseca v mesec več.
Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi ambicijami glede Grenlandije v začetku leta poskrbel za napetosti svetovnih razsežnosti, ki so vplivale tudi na nogomet. Iz tega razloga so o bojkotu mundiala kot prvi javno začeli razmišljati Francozi, nekaj dni kasneje pa so se jim pridružili še Nemci. "Takšna odločitev ni nemogoča," je dejala francoska ministrica za šport Marina Ferrari, podpredsednik Nemške nogometne zveze Oke Gottlich pa je povedal, da se sprašuje, kdaj bo prišel čas, da konkretno razmislijo in se pogovorijo o bojkotu. "Po mojem mnenju je ta čas že prišel," je dejal konec januarja.
Ta čas ni prišel, o Grenlandiji se govori iz dneva v dan manj, razlog za to pa je vojno stanje na Bližnjem vzhodu. Začelo se je z ameriškimi napadi na Iran, ki so terjali več sto žrtev, med katerimi je bil tudi vrhovni voditelj Ali Hamenej. To je poslabšalo že obstoječe napetosti, Iran pa se je odzval z raketnimi in dronskimi napadi proti Izraelu, bližnjim ameriškim bazam in ostalim državam v regiji. Zdaj so v vojno vpleteni Libanon, Irak, Sirija, Savdska Arabija, Kuvajt, Katar in Združeni arabski emirati, potem ko je dron zadel britansko vojaško letališče na Cipru, pa delno tudi Velika Britanija.
Ob tem se jasno poraja vprašanje, ali bo reprezentanca Irana zaigrala na svetovnem prvenstvu. "Zanesljivo je to, da je po teh napadih težko gledati na svetovno prvenstvo z upanjem," je dejal prvi mož iranske zveze Mehdi Tadž, generalni sekretar Fife Mattias Grafström pa je v soboto potrdil, da pri Mednarodni nogometni zvezi pozorno sledijo razmeram na Bližnjem vzhodu. "Prezgodaj je za komentarje. Spremljali bomo dogajanje po svetu, ki bi lahko vplivalo na turnir." V primeru, da se Iran odloči za umik s svetovnega prvenstva, bo njegovo mesto po vsej verjetnosti zavzel Irak ali ZAE.
O grozljivem dogajanju je v ponedeljek spregovoril Trump in ocenil, da ameriška vojska uspešno "uničuje" Iran in da bo kmalu postalo še bolj nevarno, saj še niso napadli z vso silo. "Mislim, da nam gre zelo dobro. Imamo najmočnejšo vojsko na svetu. Zunaj ni varno in kmalu bo postalo še bolj nevarno. Sploh jih še nismo napadli z vso silo. Veliki val šele prihaja. Kmalu," je dejal dobitnik Fifine premierne nagrade za mir.
ZDA, ki so trenutno povsem osredotočene na vojno na Bližnjem vzhodu, bodo poleti med 11. junijem in 19. julijem gostile kar 78 od skupno 104 obračunov mundiala. 13 tekem bo odigranih v Kanadi, 13 pa v Mehiki, kjer tamkajšnje prebivalstvo v tem trenutku živi pod vtisom umora vplivnega narkošefa El Mencha.
V luči vse močnejših pritiskov Američanov je za njegovo smrt poskrbela mehiška vojska in s tem tvegala dolgoročno negotovost in nestabilnost. Člani kriminalne združbe smrti šefa pričakovano niso sprejeli mirno, v več zveznih državah so odjeknili napadi iz maščevanja, kartel CJNG pa je z gorečimi vozili blokiral več cest.
V času nemirov je bilo po celotni državi postavljenih okoli 250 cestnih zapor, od tega 65 v Jaliscu, ki bo gostil štiri tekme prvenstva. Tam so še pred dnevi goreli avtomobili in avtobusi, prebivalci pa so nestrpno iskali varna zavetja pred maščevanja željnimi člani kartela. Uvodoma je tamkajšnje uradnike skrbelo dejstvo, da do stadiona Akron v Guadalajari vodi le ena zelo prometna cesta, dogodki iz preteklih dveh tednov pa so potrdili, da se bodo morali v naslednjih 100 dneh predvsem osredotočiti na vprašanje, kako nogometašem, navijačem in ostalim prisotnim zaradi mundiala zagotoviti varnost.
