11 let po rekordnem prestopu: Ronaldova madridska zapuščina

Cristiano Ronaldo je v svoji prvi sezoni v Španiji, ko je zaradi legendarnega Raula nosil številko devet, v vseh tekmovanjih zabil 33 zadetkov. Izkupiček, pa čeprav se danes ne zdi nič posebnega, je bil več kot soliden. Upravičil je visoko odškodnino, utišal večino skeptikov, a na koncu ni doprinesel k ekipnemu uspehu galaktikov, ki so ostali brez lovorik. 

To se je spremenilo v naslednji sezoni. CR7 je s soigralci v zrak dvignil španski kraljevi pokal, ob tem pa sodeloval pri kar 69 zadetkih – 53 golov, 16 asistenc. In to na zgolj 54 tekmah. V sezoni 2010/2011 je Portugalec začel navado, ki je v Madridu ni več opustil. V eni sezoni se mu nikoli več ni pripetilo, da ne bi vsaj 40-krat meril v polno. 

Druga polovica leta 2011 in prva 2012 sta bili zanj še bolj produktivni. Podpisal se je pod neverjetnih 60 zadetkov in 15 asistenc, ob tem pa svoji ekipi pomagal k prvemu naslovu španskega prvaka po štirih letih. Kljub tako ekipnim kot individualnim uspehom pa je zlata žoga 2012 še četrtič zapored romala v roke Lionela Messija. 

Naslednji mejnik je za Portugalca prišel v naslednjem letu. Po odlični sezoni 12/13, v kateri je na 55 tekmah dosegel prav toliko zadetkov, je še drugič v karieri in prvič po letu 2008 dobil nagrado za najboljšega nogometaša sveta. Po izenačenem glasovanju, ko je za le tri oziroma štiri odstotke prehitel Messija in Francka Riberyja, je bilo število kritikov, ki so bili mnenja, da si Ronaldo zlate žoge ni zaslužil, večje kot kadarkoli prej. 

Na Madeiri rojeni nogometaš jih je tako moral v naslednji sezoni prepričati, da skupaj z Messijem res sodi na nogometni piedestal. In kako to storiti bolje kot z 51 zadetki, 14 asistencami in, kar je najbolj pomembno, tako dolgo želeno lovoriko v Ligi prvakov? Real in Florentino Perez sta končno dočakala "La Decimo". Na poti do nje je Ronaldo rekordnih 17-krat meril v polno. Nekaj mesecev kasneje, ko se je v Zürichu podeljevala zlata žoga, dvomov iz leta poprej ni bilo. Za Portugalca je glasovalo 37 odstotkov, 22 več kot za Messija in Manuela Neuerja. 

Sledila je za Ronalda strelsko najboljša sezona kariere – med strelce se je vpisal kar 61-krat, ki pa mu zagotovo ni ostala v najboljšem spominu. Real se namreč ni uspel dokopati do odmevnejših lovorik. V prvenstvu je bila boljša Barcelona, v Ligi prvakov pa v polfinalu Juventus. Tedaj sta Ronaldo in posledično tudi Real zadnjič streljala s praznimi, vsaj kar se lovorik tiče. 

Zadnje tri sezone, ki jih je Ronaldo preživel na Bernabeuu, so minile v znamenju prevlade v Ligi prvakov. Najprej mestni tekmec Atletico, nato Juventus in zatem še Liverpool so padli v treh zaporednih finalih, ko se je sploh prvič v zgodovini tekmovanja pripetilo, da je pokal zaporedoma dvignila ista ekipa. Uspehi v najmočnejšem klubskem tekmovanju na svetu so botrovali k še dvema nagradama za najboljšega nogometaša na svetu, s čimer je bil Ronaldo ob odhodu iz Madrida na prvem mestu večne lestvice izenačen z Messijem. 

94 milijonov, sploh glede na današnje razmere, se za devet sezon, ki jih je Ronaldo preživel v španski prestolnici, zdi pravi drobiž. Predsednik kluba Perez je v Ronaldu našel nogometaša, ki ga je iskal, vse odkar so Bernabeua zapustili Zinedine Zidane, (brazilski, op. a.) Ronaldo in druščina. Uspelo mu je. Portugalec mu je prinesel štiri naslove v Ligi prvakov in postal pravi sinonim za dres s kraljevim krono. 

Skupno je CR7 v vseh tekmovanjih v dresu Reala dosegel 450 zadetkov, pri 119 pa je sodeloval kot podajalec. Oktobra 2015 je Raula prehitel na večni lestvici najboljših strelcev kluba. Od 450 jih je kar 311 dosegel v La Ligi, s čimer zaostaja zgolj za argentinskim čudežnim dečkom v vrstah Barcelone. Obenem je postal prvi nogometaš v zgodovini, ki je presegel magično mejo stotih zadetkov v Ligi prvakov, kjer je v kar sedmih zaporednih sezonah vsaj desetkrat meril v polno. 

Zaradi vsega naštetega je jasno, v kako velike čevlje bo stopil naslednji, za katerega se bo Perez odločil odšteti tolikšno odškodnino. Gareth Bale se denimo v tej vlogi nikakor ni znašel. Naslednji v čakalni vrsti je brazilski čudežni deček Vinicius Junior, a bo, preden dočakamo novega Ronalda, zagotovo preteklo še kar nekaj let. Morda celo desetletij.