Arktični palček, ki z vojaškimi prijemi greni življenja evropskih velikanov

David proti Goljatu: Portugalska na evropskem prvenstvu leta 2004, Leicestrova zgodovinska sezona 2015/16, Goran Ivanišević v Wimbledonu leta 2001 ... Športno javnost vedno najbolj navdušijo zmage manjših oziroma slabših proti visoko favoriziranim tekmecem, zdi se, da je uspeh vedno slajši, če ga nihče ne pričakuje.

Novo poglavje v nogometni zgodovini piše Bodo/Glimt. Norveški palček je v letošnjem letu zaradi specifike državnega prvenstva, ki se je končalo že novembra lani, odigral zgolj tri uradne tekme, a kakšne tri tekme so to bile. Norvežani so v prestižni Ligi prvakov premagali Manchester City, Atletico Madrid in Inter in si priigrali lepo priložnost za zgodovinsko uvrstitev v osmino finala evropskega elitnega tekmovanja.

Dobrih 320 kilometrov znotraj arktičnega kroga, v mestecu, ki šteje slabih 54.000 prebivalcev, so letos orožje položili tako nerazzurri kot meščani. Mraz, veter in umetna trava, tako bi lahko povzeli gostovanje na samem severu Norveške. UEFA je Bodu/Glimtu dovolila igrati na igrišču z delno umetno travnato podlago, saj, kot lahko sklepate, na -10 stopinj Celzija trava ne raste najbolje. A Bodo/Glimt ne zmaguje zgolj zaradi težkih vremenskih razmer, ki jih zelo dobro plačani nogometaši evropskih velikanov niso vajeni. Nenazadnje so v zadnjem krogu ligaškega dela Lige prvakov sredi španske prestolnice premagali Atletico Madrid in si prislužili 23. mesto, ki še vodi v dodatne kvalifikacije.

Norveški trener Kjetil Knutsen goji izredno agresiven in moderen nogometni stil, ki sloni na posesti žoge, ki v domačem prvenstvu že več kot šest sezon ne pade pod 60 odstotkov. Knutsen v Bodøju nogometno pravljico piše že od leta 2018, lani je oral ledino v Ligi Evropa, kjer je svoje varovance pripeljal do polfinala, letos pa nogometne navdušence navdušuje z igro v najbolj elitnem evropskem tekmovanju.

Skandinavski klubi v zadnjih nekaj letih skrbijo za lepe zgodbe, ki gredo proti naravi modernega nogometa. Spomnimo se primera švedskega Östersunda, ki ga je angleški strateg Graham Potter pripeljal od četrte švedske lige do Lige Evropa in velike zmage nad londonskim Arsenalom.

Poleg uprave pa ima velike zasluge za uspeh norveškega palčka tudi Bjorn Mannsverk, ki za psihično pripravljenost svojih nogometašev skrbi z vojaškimi prijemi, ki v nogometu zagotovo niso pogosti. Nekdanji vojaški pilot, ki je sodeloval v napadu NATA na Libijo leta 2011, je bil v klub pripeljan, ker naj bi igralci po izpadu v drugo ligo doživeli "skupinski živčni zlom".

"Imeli so dovolj nogometne kakovosti, igralci niso bili slabi. Kronično jim je manjkalo samozavesti in niso se mogli kosati s pritiskom. To so si tudi priznali in me prosili, da jim priskočim na pomoč," je v enem od intervjujev dejal Mannsverk. V klubu je leta 2017 uvedel nov režim, ki pa so se mu igralci hitro privadili. Vsako jutro začnejo s skupno meditacijo, ki jo opravijo opremljeni v klubskem dresu. Mannsverk to metodo primerja z meditacijo, ki jo vojaki pred odpravo na bojišče opravijo v svojih uniformah.

Ko je začel z delovanjem v klubu, je 57-letnik takoj opazil, da ekipi močno primanjkuje medsebojne komunikacije. Na enem prvih sestankov mu je eden od igralcev povedal: "Ne pogovarjamo se veliko, tega nismo vajeni početi." Problematično je bilo tudi komuniciranje s strani strokovnega štaba, ki je bilo velikokrat enosmerno, monolog namesto dialoga, bi lahko rekli. Mannsverk je v ta namen uvedel t. i. obroč. Po vsakem prejetem zadetku se nogometaši Boda/Glimta postavijo v krog, kjer si izmenjajo informacije in izrazijo svoje mnenje, kaj je šlo narobe. Tudi to metodo si je Norvežan sposodil iz svojih vojaških dni: "Ko govorimo o varnosti pilotov, je iskrenost izredno pomembna. Vsak mora priznati svoje napake, ne gre za iskanje krivca, temveč za iskanje rešitve."

Mannsverkovi prijemi so najbrž najbolj vplivali na vezista Ulrika Saltnesa. Zdaj izkušeni veteran je bil po izpadu leta 2017 na dnu, kar se tiče čustvenega zdravja. Na enem odprtih pogovorov je trenerju za psihološko pripravljenost zaupal, da misli po koncu sezone končati z igranjem nogometa. Namesto da bi ga srdito prepričeval, naj si premisli, si je Mannsverk izbral drugačen pristop.

"Rekel sem mu, naj preprosto uživa. Če boš čez tri mesece končal kariero, se ti res ni treba obremenjevati. Klub te ne more odpustiti, saj vedo, da boš po koncu sezone nehal, pa tudi veliko ne igraš. Najbolje je, da se sprostiš in se prepustiš toku življenja," besede, ki so takrat 23-letnemu Saltnesu spremenile življenje. V naslednjih 30 tekmah je zabil kar 15 golov in svoji ekipi pomagal do vrnitve med elito. Od takrat je v rumenem dresu zbral več kot 400 nastopov in prispeval veliko zadetkov. Zadel je tudi na domači tekmi kvalifikacij za Ligo prvakov, ki jo je Bodo/Glimt s kar 5:0 dobil proti Sturmu iz Gradca, za katerega igrata tudi slovenska reprezentanta Tomi Horvat in Jon Gorenc Stanković.

Norvežani bodo naslednji teden na Giuseppe Meazzi branili vodstvo dveh zadetkov, ki so si ga z zmago 3:1 priigrali na prvi tekmi proti milanskemu Interju. V Italiji bo seveda težko, a Bodo/Glimt je v dobrem položaju, da znova spiše klubsko zgodovino in postavi nov mejnik. V današnjem svetu podivjanega kapitalizma in njegovega vpliva na nogomet bi bil preboj Boda/Glimta v osmino finala najelitnejšega nogometnega tekmovanja zagotovo zgodba, ki bo pogrela srce marsikaterega nogometnega navdušenca.