Borut Semler: Kaj danes počne čudežni deček Bayerna?

16 let je bil star Borut Semler, ko so ga poklicali iz münchenskega nogometnega velikana. Telefonski klic, ki je v družini Semler vse obrnil na glavo. Biti vpoklican v tako velik klub, pravzaprav daleč najuspešnejši nemški nogometni klub, s petimi osvojenimi naslovi v Ligi prvakov, 25 naslovi državnega prvaka in 18 naslovi pokalnega prvaka Nemčije, klub, kjer se v mlajših vrstah kalijo bodoči ne le evropski, ampak zvezdniki svetovnega formata, je izjemen uspeh, pravzaprav uresničitev sanj vsakega mladega nogometaša. Videli so ga, ko so si na tekmi kadetskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške ogledovali enega od hrvaških igralcev. A jim je v oči padel Slovenec. In tako pristal v ekipi z Bastianom Schweinsteigerjem in Phillipom Lahmom. Lahm se je po izjemni karieri, bil je tudi dolgoletni kapetan "rdečih", upokojil, Bastian Schweinsteiger pa je bil med najdražjimi igralci Bayerna, leta 2010 je bila njegova vrednost 35 milijonov evrov. Lahm, Schweinsteiger in Semler so bili skupaj v ekipi mladincev, ki je leta 2002 in 2004 postala mladinski prvak Nemčije. To Bavarcem od takrat ni več uspelo, Semler pa je bil njihov vodja. Odpirala so se mu vsa vrata. Njegov menedžer je bil Michael Becker, takrat najmočnejši menedžer v Nemčiji, ki je skrbel tudi za Michaela Ballacka, kapetana nemške reprezentance.

Nogometni dres zamenjal za predpasnik

In potem je prišla poškodba. Pri 19 letih so mu hkrati počili križna vez, notranja vez in zunanji meniskus, uničen je imel tudi hrustanec. Okrevanje je bilo dolgotrajno, terjalo je mesece večurnih terapij. In to mu je odneslo profesionalno pogodbo s prvo ekipo in mu dodelilo mesto med tako imenovano amatersko vrsto. Leta 2006 je zapustil Nemčijo, se preselil v Rusijo, nato v Kazahstan, osvojil slovensko prvenstvo z Domžalami, potem pa dres zamenjal za ... predpasnik. Borut Semler danes pomaga v družinski pekarni. A peko slaščic prepusti mami, sam bolj skrbi za marketing, nabavo, slaščice pogosto tudi razvaža. Poleg slovenščine tekoče govori rusko in nemško, pa tudi hrvaško, pa čeprav je imel kot srednješolec, ko ni bil sprejet na športno gimnazijo in se je zato vpisal v varaždinsko, nemalo težav. Dolgo časa se je čudil, kako pogosto hodijo sošolci na oglede nekih dvorcev in je njihova povabila, če gre z njimi "v grad" vztrajno zavračal. No, ko je ugotovil, da ga dejansko vabijo v mesto, se je vse spremenilo. Ne nazadnje je tam tudi spoznal Petro, ljubezen med njima pa se je obdržala kljub številnim selitvam in dolgim kilomometrom, ki so ju leta ločevali.

Čeprav je danes nogometni upokojenec, zdravniki pa pravijo, da ima koleno šestdesetletnika, Borut Semler nad nogometom ni obupal. Vidi se v trenerstvu, posredništvu, menedžerskih vodah. Morda tudi kot menedžer sinčku Roku. V nogomet ga s Petro ne silita, a Borut prizna, da si Roko včasih rad obleče dres in da je takrat res srečen.