Brez kančka sramu

Bolj kot po radostih na igrišču si bomo mundial v ZDA, Kanadi in Mehiki zapomnili po številnih škandalih, ki so ga spremljali. Nogomet je bil razdeljen na četrtine, finale pa za pol ure prekinjen – zaradi koncerta.

Čeprav bi lahko podobne primere naštevali v nedogled, za Giannija Infantina ni dvoma: to je bilo največje, najboljše in v vseh pogledih najimenitnejše prvenstvo doslej. 56-letni Švicar je na spletni strani Fife uvodoma zapisal, da mu je žal vseh, ki so zaradi sovraštva zamudili čudovito igro in vsa čustva, ki jih ta prinaša.

"Tistim, ki izza računalniških zaslonov širijo sovraštvo in lažne govorice, želim sporočiti: Medtem ko vi sedite v ozadju, smo mi pri Fifi v prvih vrstah: organiziramo, trdo delamo in pripravljamo najboljši spektakel na svetu," je zapisal Infantino in dodal: "Medtem ko vi razdvajate, mi združujemo."

Po eni strani ima prav, saj je nogometna javnost redkokdaj tako enotna, kot je bila na tem svetovnem prvenstvu. Recimo ob obsodbi tretmaja, ki so ga bili v ZDA deležni iranski nogometaši. Ali pa ob obsodbi prirejanja pravil, ko je Infantino svojemu prijatelju Donaldu Trumpu uresničil željo, da prvi napadalec ameriške reprezentance Folarin Balogun v osmini finala zaigra kljub rdečemu kartonu.

Predsednik Fife je nato izpostavil, da je mundial minil brez kakršnihkoli navijaških incidentov: "Sedem milijonov ljudi iz več kot 200 držav je uživalo brez sovražnosti in nasilja. Vsi so bili varni, zaščiteni in zadovoljni."

Ob tem so še milijarde ljudi prvenstvo spremljale od doma, preko malih zaslonov, je nadalje opozoril Infantino in – v svojem slogu – skromno pristavil, da je to predvsem zasluga držav gostiteljic in Fifine "fantastične ekipe".

Ob tem je, kakopak, pozabil poudariti, da bi si prvenstvo v živo prav gotovo ogledalo še veliko več navijačev iz tujine, če Fifa ne bi zasolila cene vstopnic. Finale med Argentino in Španijo se je v zgodovino zapisal kot najdražji športni dogodek v zgodovini, povprečna cena vstopnice je presegala osem tisoč evrov.

S tem pa Infantinovega sprenevedanja še zdaleč ni bilo konec. Za samopromocijo je še enkrat več izkoristil iransko reprezentanco, katere člani so večkrat javno povedali, da so od predsednika Fife namesto pomoči dobili le prazne obljube.

"Svet potrebuje ljubezen, ne sovraštva. Medtem ko ste vi širili sovraštvo, smo mi neutrudno delali, da bi povezali državi, ki sta v vojni. Iran je vstopil v ZDA brez incidentov ali konfliktov ... To je moč nogometa. Iranska reprezentanca je prejela vizume, ker je nogomet namenjen miru. Nogomet je večji od sovraštva in diskriminacije."

Pri tem je Infantino seveda pozabil, da iranski reprezentanti še zdaleč niso imeli običajnih pogojev za tekmovanje. Trening bazo so morali namreč iz ZDA preseliti v Mehiko, ker so lahko v ZDA vstopili le na dan pred tekmo, po koncu pa so jo morali ekspresno zapustiti, kar je seveda vplivalo na njihovo pripravo in regeneracijo.

56-letni Švicar je skušal dati vedeti, da ni pozabil niti na nekatere nesrečneže. Denimo na sodnika Omarja Artana, ki bi moral postati prvi somalijski delivec pravice v zgodovini mundialov, a mu vstopa v ZDA na koncu niso odobrili.

"Omenjali ste peščico ljudi, ki jim vizumi niso bili izdani, pri tem pa spregledali milijone ljudi z vseh koncev sveta, ki so jih prejeli."

Precej piškav argument. Artan si je pravico za sojenje na največjem svetovnem odru prislužil s svojimi predstavami na zelenici, odvzeta pa mu je bila zaradi rigoroznih političnih omejitev ene od držav gostiteljic.

Tudi Katar, gostitelj mundiala pred štirimi leti, se je pred prvenstvom soočal s podobnimi kritikami, a na koncu ni bilo niti enega primera, ko je bilo uradnim udeležencem prepovedano sodelovati zgolj na podlagi nacionalnosti. Isto velja za Rusijo 2018, ki je takrat prilagodila svojo zakonodajo glede podeljevanja vizumov, da je ustregla vsem, celo navijačem.

Infantino se je dotaknil tudi sporno razveljavljenega rdečega kartona ameriškemu napadalcu Balogunu z besedami, da so takšne odločitve običajne tudi v nekaterih največjih ligah. "Zanimivo, da kritike prihajajo prav iz držav, v katerih uporabljajo takšne prakse," je udarno odgovoril kritikom.

Kako prikladno, da pri tem ni navedel niti enega tovrstnega primera ali točne države, kjer naj bi se te prakse odvijale. A saj veste, pravica skazica. Belgijci so Američane z Balogunom vred nadigrali s 4:1.

Infantino je zaključil, da so bili pri Fifi ponosni in ganjeni ob spremljanju vseh trenutkov ljubezni, veselja in enotnosti. Prepričan je, da je minulo svetovno prvenstvo ljudem vrnilo upanje, da lahko vsi dosežemo velike stvari, ne glede na to, od kod prihajamo.

Pa ga je res? Vprašajte somalijskega sodnika ...