Čeferin pred volitvami za predsednika UEFA: Možne so tudi umazane igre in nizki udarci

Pred dvema dnevoma se je iztekel rok za oddajo kandidatur za predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa). "V svojem nastopu na teh volitvah za predsednika Uefe stavim na svoj program, na svojo osebo. Kdo je protikandidat in koliko jih je, me niti ne zanima preveč," je samozavesten prvi mož NZS Aleksander Čeferin.Ta se bo na volitvah meril proti predsedniku nizozemske zveze Michaelu van Praagu, tudi podpredsedniku Uefe, in predsedniku španske zveze Angelu Marii Villarju Lloni, tudi začasnemu vodji Uefe po suspenzu Platinija. Španec pa ima "črno piko" v svojem življenjepisu, novembra lani ga je namreč etična komisija Mednarodne nogometne zveze opozorila, ker ni sodeloval v preiskavi glede izbora organizatorja svetovnega prvenstva 2018, in mu naložila 25.000 švicarskih frankov denarne kazni.

Čeferin je ob napovedi kandidature je poudaril, da ima podporo z vseh strani Evrope in dober občutek. Kljub vstopu Villarja v predsedniško bitko se to ni spremenilo. "Če ne bi bil občutek dober, se v to ne bi spustil. Gre pa za veliko stvar. Gre za velik vpliv določenih ljudi, ki ga ne želijo izgubiti. Zato so možne tudi umazane igre in nizki udarci, ampak se tega kaj dosti ne bojim," je mirno pojasnil priznani odvetnik.

Zanaša se tudi na svoj program, ki ga bo javnosti predstavil v prihodnjih dneh. "Program bo poslan vsem nacionalnim zvezam in medijem v nekaj dneh. Je že pripravljen. Je pa preveč točk, da bi o tem zdaj govoril. Baza programa pa je, da se v evropskem nogometu znova najde ravnotežje med majhnimi in velikimi, bogatimi in revnimi, velikimi klubi in malimi klubi in tako naprej," je še povedal Čeferin.

"S predstavniki praktično vseh zvez sem se že srečal in pogovarjal. Čez nekaj dni bomo poslali program, potem pa se bom sestal še s tistimi, ki bodo ocenili, da jim moram kakšno stvar še podrobneje pojasniti," pa je predsednik NZS na kratko orisal korake do volitev.

Te bodo septembra v Atenah. Kot so pojasnili na NZS, je v skladu s statutom Uefe, ki ima 55 članic, za izvolitev predsednika v prvem krogu potrebna absolutna večina (najmanj 28 glasov) vseh oddanih glasov. Če ne pride do izvolitve v prvem krogu, odloča drugi krog, kjer je za izvolitev dovolj že navadna večina. V primeru neodločenega izida gredo volitve v tretji krog, tudi tam pa je izvoljen kandidat z navadno večino. V primeru neodločenega rezultata v tretjem krogu novega predsednika določi žreb. Volitve za predsednika UEFA so tajne.

Čeferin, van Praag in Villar Llona se bodo potegovali za sedmega predsednika Uefe. Doslej so to mesto zasedali Danec Ebbe Schwartz (1954 do 1962), Švicar Gustav Wiederkehr (1962 –1972), Madžar Sandor Barcs (v. d., 1972–1973), Italijan Artemio Franchi (1973–1983), Francoz Jacques Georges (1983–1990), Šved Lennart Johansson (1990–2007) in Michel Platini. Francoz je leta 2007 nasledil Johanssona, 9. maja letos pa je odstopil z mesta predsednika po aferi zaradi spornega plačila.

Gre za plačilo 1,8 milijona evrov, o katerem naj bi se z nekdanjim predsednikom Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Seppom Blatterjem ustno dogovorila za svetovalno delo med letoma 1999 in 2002. Blatter mu ga je izplačal šele leta 2011. Etična komisija Mednarodne nogometne zveze (Fifa) je Francoza 21. decembra lani zaradi neprepričljivega dokazovanja tega plačila kaznovala z osemletno prepovedjo delovanja v nogometu, februarja pa mu znižala kazen na šest let. Platini se je nato še neuspešno pritožil na Mednarodno arbitražno razsodišče za šport (Cas) v Lozani in zatem odstopil kot predsednik Uefe.