Čeferin proti 'vojni' med Uefo in klubi, njegov največji nasprotnik napoveduje demokracijo in transparentnost

Oseminštiridesetletni odvetnik Aleksander Čeferin, ki v konkurenci Nizozemca Michaela van Praaga in Španca Angela Marie Villarja velja za favorita, podpirajo številne nogometne zveze, ki so to tudi uradno potrdile. Čeferin, van Praag in Villar se bodo potegovali za sedmega predsednika Uefe. Doslej so to mesto zasedali Danec Ebbe Schwartz (1954 do 1962), Švicar Gustav Wiederkehr (1962 - 1972), Madžar Sandor Barcs (v. d., 1972 - 1973), Italijan Artemio Franchi (1973 - 1983), Francoz Jacques Georges (1983 - 1990), Šved Lennart Johansson (1990 - 2007) in Francoz Michel Platini, ki je moral zaradi afere s prejetjem spornega plačila pred meseci moral odstopiti s položaja. Zadnja nogometna zveza, ki je podprla predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS) je ciprska, je poročala ciprska tiskovna agencija. Sredi avgusta je dobil tudi podporo irske nogometne zveze, pred tem pa so mu glas na volitvah obljubile tudi skandinavske in balkanske države, od vplivnih članic Uefa pa recimo tudi Italija, Rusija in Turčija. Volitve za novega predsednika Uefe bodo 14. septembra v Atenah, na tajnem glasovanju bo volilo 55 članic krovne evropske zveze.

Čeferin je v pogovoru za BBC dejal, da bi morebiten nastanek nove "superlige", v kateri bi sodelovali le najboljši klubi, pomenil "vojno" med moštvi in Uefo. Grosupeljski pravnik je odločno zatrdil, da tovrstnega tekmovanja ne podpira, medtem ko se v Nyonu aktivno pogovarjajo o spremembah formata Lige prvakov. Že ob četrtkovem žrebu skupinskega dela tekmovanja (prenos na 24ur.com) naj bi potrdili, da bodo za naslednjo sezono dodelili več kvalifikacijskih mest najmočnejšim prvenstvom, denimo italijanskemu - Serie A je poleg dveh najboljših klubov računala tudi na eno mesto v kvalifikacijah, v sezoni 2017/18 naj bi se v skupinski del Lige prvakov neposredno uvrstile prve štiri ekipe. Na neposredna mesta bodo očitno lahko računali tudi v Španiji, Nemčiji in Angliji. "Ena glavnih težav, ki čaka naslednjega predsednika Uefe, so odnosi do velikih klubov," je BBC citiral Čeferina. "Moje čvrsto mnenje je, da nekakšna zaprta 'superliga' z vsega nekaj klubi, v katero ostali ne bi mogli vstopiti, ni možna. To bi pomenilo nekakšno vojno med Uefo in klubi. Če si želijo večje prihodke, potem moramo na tem delati. Možno je. Liga prvakov je najboljši športni produkt na svetu, gotovo. A ne prinaša največ denarja. Zato bi morali bolj vključiti klube," dodaja Čeferin.

Zaenkrat še ni jasno, kako bodo Čeferinove besede skupaj z napovedanimi spremembami, ki jih bo v kratkem predstavila Uefa, vplivale na njegov položaj v predsedniški bitki. Njegov najbrž največji tekmec je bolj kot Nizozemec Michael van Praag prekaljeni španski funkcionar Angel Maria Villar. Dosedanji predsednik Španske nogometne zveze (RFEF) je bil na čelu organizacije kar 28 let, kljub nekaterim pomislekom pa se je pred kratkim podal v boj za prestižno funkcijo. Pred volitvami (14. septembra v Atenah) Villar v svojem programu napoveduje kontinuiteto in izboljšanje položaja Lige prvakov pred napovedano ofenzivo podpornikov "superlige", ki bi bila podprta z neomejenim kitajskim kapitalom (Wanda Group). V kitajsko-evropskem superprojektu bojda sodeluje tudi nečak padlega predsednika Fife Josepha Blatterja, Phillipe, Villar pa se ji bo tako kot Čeferin poskušal postaviti po robu. "Dobro vladanje, transparentnost in demokracija, ki jo bomo dosegli z enotnostjo, solidarnostjo in uravnovešenostjo med vsemi, ki smo del nogometa," se glasijo Villarjeve obljube. Villar bo v soju žarometov tudi ob četrtkovem žrebu skupinskega dela Lige prvakov v Monte-Carlu, ko bi lahko potekalo tudi tako pomembno lobiranje pred odločilnim septembrskim kongresom.