"Z aktivnostmi želimo doseči, da bodo tudi država in druge interesne skupine prepoznale širši pomen in vpliv nogometa ter posledično doseči njihovo dodatno podporo pri nogometnih aktivnosti različnih ravni," so v strategiji zapisali pri NZS. Druge bistvene točke strategije so še povečati prihodke v nogometu na ravni profesionalnega in amaterskega nogometa, tudi z razvojem novih modelov in nogometnih produktov, ki bodo v nogomet prinesli več finančnih sredstev; razvoj mladih nogometašic in nogometašev, kjer zasledujejo množičnost v najširšem pomenu besede na eni strani in kakovostni nogometni vrh na drugi; z razvojem nogometne infrastrukture omogočiti trajnostni razvoj oziroma pogoje za nogomet tako na profesionalni kot ljubiteljski ravni.

V viziji 2020 so med drugim zapisali še, da merijo na to, da bo Slovenija takrat po koeficientu Uefe (ta celovito ocenjuje nogomet) uvrščena med 20 najkakovostnejših v Evropi, da se bo 100.000 ljudi organizirano ukvarjalo z nogometom, do leta 2030 pa si želijo nogometu zagotoviti status športa številka 1 v Sloveniji. Predsednik NZS Aleksander Čeferin se je sicer uvodoma spomnil uspehov reprezentanc in klubov iz minulega leta, vlaganja v infrastrukturo, pa tudi tega, da nogomet pridobiva na veljavi v medijih. Ne nazadnje se vztrajno povečuje tudi gledanost tekem Prve lige Telekom Slovenije (na NZS si do leta 2020 želijo tudi povečati obisk na tekmah za 50 odstotkov).

Po njegovem pa slovenski nogomet nima pravega mesta v državi in Olimpijskem komiteju Slovenije. "Upam, da bo država priznala pomen nogometu in da bo tudi OKS odkril pomembnost nogometa," je med drugim povedal Čeferin.

OKS in NZS zbližujeta stališča?
Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je poudaril, da OKS in NZS zbližujeta stališča, hkrati pa dodal, da verjame, da bodo s skupnimi močmi prišli do več denarja iz javnih sredstev. "Največja in najbolje organizirana zveza bo, verjamem, pri tem pomagala," je dejal Gabrovec. Ta zveza je imela v letu 2014 9,7 milijona evrov prihodkov, največji delež pri tem so predstavljale medijske pravice (30 odstotkov). Uefa je prispevala 28 odstotkov, 14 odstotkov sponzoriranje in oglaševanje, 12 drugo, devet Fifa, pet odstotkov javni viri, dva pa vstopnina. Odhodki so prav tako znašali približno 9,7 milijona evrov. Od tega je 26 odstotkov šlo za A-reprezentanco, 21 odstotkov za klubski nogomet, 19 odstotkov za vse stroške vseh dejavnosti, 16 odstotkov za mladinski nogomet in mlajše reprezentance, po devet odstotkov pa za ženski nogomet in futsal ter drugo. Finančni načrt za leto 2015 pa predvideva prihodke in odhodke na ravni prejšnjega leta.