Starša pustila službo in sinu omogočila, da začne loviti svoje sanje

Kljub temu, da gre za zgolj 18-letnega igralca, je David Pejičić v slovenskem prostoru že precej poznano ime. Je zadnji v vrsti priznanih slovenskih nogometašev, ki so rojeni v Šempetru pri Gorici. Od tam prihajajo tudi Valter Birsa, Tim Matavž in Miha Zajc.

Pejičić je v domačem kraju preživel malo svoje mladosti, saj je življenje posvetil nogometu. Prve nogometne korake je naredil pri Biljah, nato nekaj časa nosil dres Gorice, pri 14 letih pa zapustil domovino in okrepil italijanski Udinese. "Moja pot ni dolga, je pa zanimiva. Hvaležen sem za vsako možnost, kjerkoli sem igral. Seveda je izjemen užitek igrati za tak klub v Italiji. Veliko časa sem preživel s člani," pravi Pejičić.

Za to, da je zdaj med najboljšimi mladimi nogometaši v državi, se ni odrekal le sam, pač pa sta pomembno vlogo odigrala tudi njegova starša. "To je bilo za njiju težko. Nista vedela, kako se bom vklopil v tujini. Pustila sta službi, saj sem se moral pri 16 letih, ko sem podpisal profesionalno pogodbo, še veliko bolj osredotočiti. Mama je skrbela za prehrano, tata me je občasno vozil. Obema sem zelo hvaležen," dodaja 18-letnik.

Pri naših zahodnih sosedih je slovenski napadalni vezist večino časa igral za Primavero, kjer je na 77 tekmah sodeloval pri 27 zadetkih. S svojimi predstavami je navdušil tudi članski trenerski kader, tako da si je izkušnje nabiral tudi na treningih prve ekipe. Večkrat je bil v kadru za tekme Serie A, težko pričakovani članski debi pa je dočakal na tekmi italijanskega pokala, ko je zaigral pri starosti 16 let, štirih mesecev in 19 dni.

V tako močnem prvenstvu, kot je italijansko, se mladi tujec težko prebije v ospredje. V želji po večji minutaži in nabiranju izkušenj v članskem nogometu je Pejičić ob koncu lanskega poletnega prestopnega roka s statusom posojenega nogometaša oblekel dres Maribora. "Hitro sem se vklopil, fantje so me dobro sprejeli. S trenerjem imamo dober odnos, tako da gre vse po mojih načrtih," je še povedal mladi slovenski reprezentant.

V vijoličastem dresu je na 17 tekmah dosegel pet golov in prispeval tri podaje ter hitro postal nepogrešljiv člen udarne zasedbe najtrofejnejšega slovenskega kluba. "Vedno sem sanjal, da čimprej zaigram za člane, tako da nisem čutil velikega pritiska. Verjamem v svoje sposobnosti, tukaj sem dobil priložnost in za to jim bom za vedno hvaležen."

Z mentalnega vidika težav torej ni imel, priznava pa, da je bilo nekoliko težje s fizičnega: "Vsak mladi igralec, ki ima priložnost, bi moral čimprej zaigrati za člane. V slovenski ligi je odlično pravilo mladega nogometaša. Vsak mladenič, ki izstopa v svojem klubu, bo zagotovo dobil svojo priložnost. Na mladih pa je, da se ne bojijo in pokažejo, kaj znajo."

Trenutno pušča velik pečat na slovenskih zelenicah, je pa tudi nekaj njegovih vrstnikov, ki so kljub komaj dopolnjeni polnoletnosti že uspešni na svetovni ravni. Estevao je hitro postal ljubljenec navijačev Chelseaja, Franco Mastantuono redno dobiva priložnosti v dresu Real Madrida, Luka Vušković, ki je s strani Tottenhama posojen Hamburgu, pa je bil januarja v Bundesligi imenovan za najkoristnejšega igralca prve polovice sezone.

Trije igralci, rojeni leta 2007, pa redno igrajo tudi za Barcelono. "Nogometaši, ki so vzgojeni tam, so veliko boljši igralci kot na primer mladi v Sloveniji, saj trenirajo v močni konkurenci pod vrhunskimi trenerji, tako da že med seboj veliko napredujejo, še preden pridejo do prvega moštva," meni Pejičić, ki je rojen istega leta kot vezist Marc Bernal, branilec Pau Cubarsi in najvrednejši nogometaš na planetu Lamine Yamal.

Slednji je zgolj 29 dni mlajši od Pejičića, ki meni, da je Yamal razred zase: "Je eden izmed najboljših igralcev na svetu. Vsaka čast za vse, kar dela in kaj zmore. Proti njemu sem imel priložnost zaigrati na evropskem prvenstvu do 17 let," je zaključil Pejičić in dodal, da je mladi španski biser že v času, ko je igral za slovito La Masio, izstopal iz povprečja.

Tako kot Yamal iz povprečja izstopa na globalni ravni, pa Pejičić na slovenski. Redno igra v prvi ligi, ob tem pa je praktično že celo večnost član mladih slovenskih izbranih vrst. Igral je za ekipe do 15, 17 in 19 let, lani novembra pa prvič oblekel dres slovenske reprezentance do 21 let, v kateri ima kljub dejstvu, da je mlajši od večine nogometašev, zelo pomembno vlogo. Pred dnevi, ko je Slovenija v kvalifikacijah za Euro prišla do pomembne zmage proti Norveški, se je podpisal pod svoj prvi gol za omenjeno selekcijo.