Novinarji britanske nacionalne radio-televizije so sledili izvoru dresov Arsenala, Liverpoola, Celtica in madridskega Reala. Pot jih je vodila do dveh tovarn v Kambodži, kjer v vsaki dela več kot tri tisoč zaposlenih. Na nikogaršnje presenečenje so ugotovili, da so zaposleni podvrženi psihičnim pritiskom, katastrofalnim delovnim razmeram in mizernim plačam.
Cene uradnih dresov so v zadnjih letih poskočile za več kot polovico. Uradne "replike" se gibljejo okoli 100 evrov, medtem ko so "pravi" dresi, kakršne med tekmami nosijo nogometaši, še nekaj deset evrov dražji.
Adidas, ki kot opremljevalec skrbi za osem premierligaških klubov, večino svojih dresov dobavlja iz Kambodže. Material je tja uvožen iz Tajske in Vietnama. Zaposleni v dveh tovarnah v okolici prestolnice Phnom Penh na teden delajo šestkrat po osem ur, njihova mesečna plača pa znaša okoli 190 evrov, kar je v skladu s tamkajšnjo zakonodajo. Ta pa žal ne jamči dostojnega življenja.
"Težko je živeti s takšnim zaslužkom. Želela bi si, da mednarodni kupci vedo, da en njihov dres stane več, kot zaslužim v dveh tednih," je za BBC povedala neimenovana delavka v eni od tovarn, ki proizvaja uradne Adidasove drese.
Temperatura v proizvodnji velikokrat preseže 35 stopinj, so potožili delavci, ki opozarjajo tudi na neznosno vlago. Pri Adidasu se branijo, da je delo v njihovih "partnerskih" tovarnah pod nadzorom in da tamkajšnji zaposleni zaslužijo tretjino več, kot znašajo minimalni življenjski stroški v državi.
Delavci, ki na dan sešijejo tudi po 700 dresov, se s pojasnili nemškega proizvajalca ne strinjajo. "Če en dres stane več kot 100 evrov, koliko šele zaslužijo od 600 ali 700 dresov? Zaslužki so ogromni, nam pa na koncu ne ostane skoraj nič," njihove besede navaja BBC.
Tudi navijači na Otoku, ki sicer zaslužijo neprimerno več kot delavci v Kambodži, se v zadnjem obdobju hudujejo nad cenami dresov. Zato ne čudi, da se jih vse več obrača k ponaredkom, ki jih je na internetu mogoče dobiti za 20 evrov, kakovost in podrobnosti pa so velikokrat povsem na ravni uradnih produktov. Večina teh dresov je narejena na Kitajskem.
Klubi se sicer že dolgo zavzemajo, da njihovi navijači dresov ne bi kupovali na tretjih, neuradnih straneh. Pri tem se izgovarjajo, da so takšni dresi velikokrat izdelani brez upoštevanja varnostnih standardov ali pravic delavcev.
Raziskava BBC pa jasno kaže, da to žal velja tudi za številne uradne drese največjih športnih znamk, ki se v iskanju dodatnih milijonov, če ne celo milijard, požvižgajo na pravice delavcev v gospodarsko (naj)manj razvitih državah ...
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.