Druga plat afriškega kaosa: 'Čeprav naknadna, je zmaga povsem zaslužena'

Spomnimo, finale afriškega prvenstva je zaznamovala odločitev senegalskih nogometašev, ki so po domnevno krivično dosojeni enajstmetrovki v korist Maroka v izdihljajih tekme odkorakali z igrišča, kar naj bi jim bojda naročil kar selektor Pape Thiaw. Po 17-minutni prekinitvi so se na pobudo kapetana Sadia Maneja vrnili na igrišče, Brahim Diaz pa je pri izidu 0:0 zgrešil enajstmetrovko. V podaljšku je odločilni gol za Senegal dosegel Pape Gueye.

Sledila je šampionska parada senegalskih nogometašev po ulicah Dakarja, medtem ko so v Maroku skušali čim prej pozabiti na zapravljeno priložnost pred svojimi navijači. Vendar se je maroška nogometna zveza, ne da bi to prišlo v javnost, pritožila na afriško nogometno zvezo (Caf), pri čemer se je oprla na 82. člen. Ta jasno pravi, da bo ekipa, ki brez dovoljenja sodnika pred iztekom igralnega časa zapusti igrišče, izključena s turnirja, nasprotniku pa v tem primeru pripada zmaga s 3:0.

Caf je pritožbi ugodil in Maroko je tako prvič po 49 letih prišel do zmage na afriškem prvenstvu. "Seveda bi si kot domačini želeli, da bi pokal osvojili na igrišču in tako Afriki ter svetu dokazali, da si to lovoriko zaslužimo. Nihče si ni želel, da bi stvari prišle do te točke," je v pogovoru za našo spletno stran sprva priznal maroški novinar Idriss Bensid, ki je s prizorišča spremljal vse tekme svoje reprezentance.

Naknadna odločitev je na ulice maroških mest pognala na tisoče navijačev. "Ljudje so pokazali, koliko jim ta zmaga, čeprav dodeljena za zeleno mizo, pomeni. Ta odločitev vrača občutek, da je pravici zadoščeno," je dodal Bensid.

Po njegovih besedah v maroški javnosti nihče ni slutil, da bi lahko sploh prišlo do takšnega preobrata. Tudi zato je v začetku tega meseca odstopno izjavo podal dolgoletni selektor Walid Regragui, ki je Maroko popeljal do četrtega mesta na zadnjem svetovnem prvenstvu in je v javnosti kljub porazu v finalu užival izjemno podporo.

"Prepričan sem, da bi Regragui ostal selektor, če bi Maroko dobil finale 18. januarja. Pogodba ga je vezala do leta 2027 in zmaga v pokalu narodov je bila ena od ključnih točk," je pojasnil. Regragui naj bi imel obenem zelo dober odnos z nosilci reprezentance, predvsem Achrafom Hakimijem in vratarjem Yassinom Bounoujem, zato je nepredstavljivo, da bi v primeru zmage na igrišču pred težko pričakovanim mundialom podal odstopno izjavo.

50-letni strokovnjak je na tiskovni konferenci ob slovesu od reprezentance izpostavil, da mora maroški nogomet kljub njegovemu odhodu nadaljevati po začrtani poti. To bo skušal storiti Mohamed Ouahbi, ki je pred tem vodil mlado reprezentanco in bil z Marokom lani svetovni prvak v selekciji do 20 let, ko je v finalu premagal Argentino.

Naš sogovorec je prepričan, da bo zmaga, čeprav le za zeleno mizo, blagodejno vplivala tudi v luči bližajočega se svetovnega prvenstva. "To je več kot le zmaga na papirju. Osvojeni pokal pomeni prepotrebno dozo samozavesti pred svetovnim prvenstvom in dodatno motivacijo. Nogometaši želijo svetu pokazati, da so si ta naslov res zaslužili, kar bodo morali dokazati na svetovnem odru. Naknadna zmaga ni darilo, temveč je povsem zaslužena in prigarana."

Že zdaj pa je jasno, da niti naknadna zmaga Maroka po odločitvi Cafa ni zadnji košček v mozaiku kaotičnega afriškega prvenstva. Senegalska zveza je že napovedala pritožbo na mednarodno športno razsodišče. Afriška nogometna zveza je nato potrdila, da bo presojo Casa upoštevala, tako da se bo o zmagovalcu afriškega prvenstva odločalo kar v švicarski Lozani, kjer je sedež Casa.

Ne glede na epilog pa so v Maroku trdno prepričani, da lahko njihova izbrana vrsta na turnirju v Severni Ameriki ponovi ali celo izboljša dosežek iz Katarja pred štirimi leti, ko se je kot prva afriška zasedba v zgodovini prebila v polfinale. Glede na zvezdniški kader kaj takšnega niti ne bi bilo več presenečenje.

Afriški nogomet je v zadnjih letih zelo napredoval. Vse več nogometašev s te celine sodi v najožji svetovni vrh. Tudi organizacijsko so reprezentance storile korak naprej, čemur nenazadnje pričajo rezultati z zadnjih svetovnih prvenstev. Do mundiala v Braziliji (2014) Afrika nikoli ni imela več kot ene reprezentance v izločilnih bojih. Na zadnjih treh prvenstvih sta med 16 najboljših dvakrat napredovali celo dve.

A če so zvezdniki kova Hakimi, Mane, Mohamed Salah najlepša možna promocija za tamkajšnji nogomet, je kaotičen konec letošnjega Afriškega pokala narodov vse prej kot to. Bivši maroški selektor Regragui je že takoj po finalu neljube dogodke označil za sramoto afriškemu nogometu. In očitno jih sploh še ni konec ...