Džajić postal Črnogorec, da bi se izognil pregonu?

Draganu Džajiću očitajo pridobitev premoženjske koristi od prestopov srbskih nogometašev v tuje klube. Prav zato srbska javnost ugiba, ali se želi Džajić v celoti izogniti kazenskemu pregonu in postopku v Srbiji.

Nekdanji direktor prvoligaškega nogometnega kluba Crvena zvezda in v sedemdesetih letih zvezdnik jugoslovanskega nogometa naj bi si skupaj s še dvema funkcionarjema prvoligaša protipravno prilastil kar 5,1 milijona evrov od prestopa Gorana Drulića iz beograjskega kluba v španski Real iz Zaragoze. Džajića, Vladimirja Cvetkovića in Miloša Marinkovića so priprli 5. februarja, za zapahi pa so jih držali kar pet mesecev. Okoristili naj bi se tudi s prestopi še treh nogometašev: Zorana Njeguša v madridski Atletico, Perice Ognjenovića v madridski Real in Nemanje Vidića v moskovski Spartak.

Nenavadno je, da se državljanstvo daje osebam, ki so v kazenskem postopku, je v izjavi za srbsko tiskovno agencijo Tanjug profesor kazenskega prava na beograjski Pravni fakulteti Milan Škulić le še okrepil dvom v pravilnost omenjene poteze črnogorskega notranjega ministrstva. Črna gora bi lahko nasprotovala Džajičevi izročitvi srbskim pravosodnim oblastem, je še pripomnil strokovnjak.

Kot je v petek sporočil črnogorski notranji minister Jusuf Kalamperović, so ugodili Džajićevi prošnji, ker je že od leta 1985 dejansko prebivalec idilične vasice Miločer ob jadranski obali, kjer ima hišo. Džajić, ki ima še vedno tudi srbsko državljanstvo, naj bi se trenutno nahajal v Beogradu. Že po prihodu iz pripora pa je napovedal tožbe proti srbski državi zaradi načina, kako so ga priprli, in proti medijem, ki so objavili fotografije njegove aretacije. Njegov odvetnik je zavrnil očitke, rekoč, da je postal državljan Črne gore zgolj zaradi lažjega potovanja v Rusijo, saj Črnogorci za vstop v to državo ne potrebujejo viz. Zagotovil je še, da bo njegov klient v celoti sodeloval s srbskimi pravosodnimi oblastmi in se odzival na pozive srbskega sodišča.