Enrique nemoč po porazu znesel nad napadalcem Chelseaja

Chelsea je v finalu šokiral favorizirane Parižane, ki so le nekaj dni pred tem izločili Bayern in povsem osramotili Real Madrid. A Londončani so jim odčitali lekcijo, angleška zasedba pod taktirko Enza Maresce je prikazala taktično brezhibno predstavo, na katero Luis Enrique in njegovi varovanci niso imeli pravega odgovora. 

Za zmago modrih je v prvi vrsti poskrbel Cole Palmer, po tekmi izbran za najboljšega igralca turnirja, ki je z dvema povsem podobnima zaključkoma popeljal Londončane do dveh zadetkov prednosti. Piko na i povsem zasluženi zmagi Angležev je postavil novinec Joao Pedro, ki  je nase z dvema krasnima zadetkoma opozoril že v polfinalu. 

"Tukaj ni poražencev. Mi smo podprvaki. To je velika razlika. V življenju so poraženci tisti, ki se predajo. Poraženec je tisti, ki se ne postavi na noge. Na tako vrhunskem nivoju ni poražencev," je po tekmi dejal trener PSG-ja Enrique, ki pa je s svojo potezo močno nasprotoval svojim besedam. 

Le nekaj minut prej je namreč na igrišču pokazal povsem drugačen obraz – obraz, ki si ga trener na najvišjem nivoju ne bi smel privoščiti. Po zadnjem sodnikovem žvižgu je na igrišču zavrelo med nogometaši Chelseaja in PSG-ja, med prerivajoče "peteline" pa se je vmešal tudi španski trener.

Namesto da bi miril situacijo, je fizično posegel v dogajanje in z roko za vrat zagrabil napadalca Chelseaja Joaa Pedra – povsem nešportna, nepotrebna in predvsem neprofesionalna poteza trenerja, ki bi moral dajati zgled.

Enrique je sicer v poznejši izjavi poskušal zgladiti vtis: "Ob koncu tekme je prišlo do situacije, za katero menim, da bi se ji lahko vsi skupaj povsem izognili. Moj cilj in moj namen sta bila – kot vedno – pomiriti razmere in ločiti igralce, da bi preprečil še večje zaplete. Šlo je za nepotrebno situacijo, bilo je veliko napetosti, veliko pritiska. Sredi vsega tega je prišlo do nekaj prerivanj s strani več oseb, ki bi jih morali preprečiti – in do tega ne bi smelo priti. A naj še enkrat poudarim: moj namen je bil, kot vedno, preprečiti, da bi situacija ušla izpod nadzora."

Čeprav so takšne tekme polne čustev, od trenerja svetovnega formata pričakujemo več. Enriquejeva dejanja so v neposrednem nasprotju z njegovimi besedami o tem, kaj pomeni biti poraženec. S svojim vedenjem ni deloval kot vzornik, temveč kot nekdo, ki ni zmogel prenesti poraza in je svojo frustracijo usmeril na neprimeren način. 

Spomnimo, prav Enrique je po zmagi v finalu Lige prvakov na dolgo in široko razpredal o športnem prenašanju poraza, s katerim so postregli v taboru milanskega Interja. 

"Rad bi izpostavil nekaj, kar se v finalih redko vidi," je tedaj dejal Enrique. "Ko smo prejemali pokal, bi rad iz srca pohvalil Inter Milan – njihove igralce, strokovni štab, vse. Kljub bolečini poraza so ostali na igrišču in pokazali globoko spoštovanje. To je nekaj res občudovanja vrednega."

Dodal je še: "To je pomembna lekcija za otroke, ki spremljajo nogomet, in za življenje nasploh. Zmagovati je lahko – veliko težje je izgubiti z dostojanstvom. Veliko ljudi zna le zmagovati. Inter je svetu pokazal, kako izgubljati častno."