Evropska nogometna zveza (Uefa) se v tem tednu osredotoča na vprašanje, kaj narediti s finalom Lige prvakov ob pritisku britanskih oblasti, naj Uefa tekmo med Manchester Cityjem in Chelseajem iz Istanbula preseli v Anglijo.

Uefa se je ukvarjala in se še ukvarja s podobnimi težavami tudi glede samega evropskega prvenstva, ki se bo končalo 11. julija v Londonu. Dublin je aprila izpadel kot gostitelj tekem Eura 2020, potem ko lokalne oblasti niso zagotovile, dabi si tekme tam lahko ogledalo vsaj omejeno število gledalcev.

Tekme iz Dublina je Uefa tako preselila v Sankt Peterburg in London, iz podobnih razlogov kot Dublin pa je brez EP ostal tudi Bilbao, od koder so štiri tekme naknadno preselili v Sevillo.

Koronavirusne tegobe se nadaljujejo

Po letu nogometa brez gledalcev je namreč Uefa odločena, da si bo vsaj nekaj navijačev lahko obračune turnirja s 24 evropskimi reprezentancami ogledalo v živo na stadionih.

Preostala gostiteljska mesta so vsa potrdila, da bodo stadioni lahko med 25- in 100-odstotno zasedeni, izjema pa je München. Tam merijo na to, da bo na Allianz Areni lahko najmanj 14.500 ljudi, toda župan Dieter Reiter je aprila poudaril, da niso dali nobenih obljub, kar zadeva zagotovljen obisk gledalcev.

Povsem drugačna zgodba je v Budimpešti, ki naj bi dovolila polno zapolnitev Arene Puskas (61.000 sedišč), a ob strogih ukrepih.

V vsakem primeru, piše francoska agencija AFP, EP 2020 ne bo takšna celinska zabava, kakršno si je predstavljal nekdanji predsednik Uefe Michel Platini, ki si je "zamislil" ta vseevropski turnir ob 60-letnici tekmovanja. Tisti, ki so kupili vstopnice ali jih še bodo, namreč niso izjeme pri potovalnih ukrepih, kar pomeni, da bi se lahko tuji navijači znašli v karanteni ob vstopu v državo ali pa bi jim vstop celo prepovedali.

Navijači, ki bodo lahko vstopili na stadion, pa bodo morali upoštevati 30-minutne časovne roke za prihod v objekt. S tem naj bi poskušali omejiti druženje pred stadioni.

Kdo je med favoriti in kdo bi lahko presenetil?

Po vseh teh omejitvah pa sta vendarle glavna nogometni del in upanje, da bo 24 ekip upravičilo pričakovanja. Kandidatov za visoka mesta je kar nekaj, vprašanje pa je, komu je enoletna prestavitev najbolj koristila.

Pred 12 meseci so se denimo Angleži spraševali, ali bosta nared Harry Kane in Marcus Rashford, zdaj pa se o tem, kako bo selektorju Garethu Southgatu uspelo vključiti mladeniča v dobri formi, Phila Fodena in Masona Mounta.

Glede na to, da sta oba polfinala in finale na Wembleyju, Angleži vidijo priložnost za odmeven izid. Toda tekmecev ne bo malo, nenazadnje so med favoriti njihovi sosedi na drugi strani Rokavskega preliva, Francozi, ki po svetovnem merijo še na evropski naslov.

Francozi si želijo ponoviti leto 2000, ko so takrat prav tako kot svetovni prvaki nato osvojili še EP. "Naslovov ne osvajaš s tleskanjem s prsti," je selektor Francije Didier Deschamps povedal AFP. "Preostale reprezentance napredujejo, ne sedijo križem rok. Toda ko se bo tekmovanje začelo, si seveda želimo priti čim dlje," je dodal Deschamps.

Portugalska, ki je premagala Francijo v zadnjem evropskem finalu leta 2016, ima tudi svoje načrte, čeprav njen prvi zvezdnik Cristiano Ronaldo šteje že 36 let. A jo čakajo težke preizkušnje že v skupini, saj so v isti kot Francozi in Nemci.

Pri slednjih je kar precej dvomov, saj bo to zadnji turnir za selektorja Joachima Löwa, ki je v zadnjem obdobju požel veliko kritik. Od poloma na SP 2018 so se težave kar nadaljevale, vključno s porazom z 0:6 proti Španiji, v kvalifikacijah za SP pa jih je ugnala tudi Severna Makedonija.

Prav Španci so se po slovesu Julena Lopeteguija, ki je prav tako doživel velik neuspeh na SP 2018, in vrnitvi Luisa Enriqueja na selektorsko mesto pobrali in bodo skupinski del igrali doma v Sevilli.

Od standardnih velikanov evropskega nogometa imata Nizozemska in Italija pomlajeni zasedbi, a tudi igrata na domačih tleh v skupinskem delu. Nikakor pa ne gre prezreti vodilne reprezentance na lestvici Mednarodne nogometne zveze – Belgija je polfinalistka zadnjega svetovnega prvenstva, samo Kevin De Bruyne z igrami v Angliji in Romelu Lukaku v Italiji sta dokaz, da je treba nanje resno računati.

Med državami udeleženkami so se doslej na EP največkrat uvrstile Nemčija (12), Španija (10) ter Italija, Francija, Anglija, Češka in Nizozemska (vse po 9). Prvič bosta med evropsko elito Finska in Severna Makedonija.

Sistem tekmovanja

Reprezentance bodo EP začele v šestih skupinah s po štirimi ekipami. V osmino finala se bodo prebile prvo- in drugouvrščene iz vsake skupine ter še štiri najboljše tretjeuvrščene. Zatem pa bo pot proti finalu klasična izločilna s četrtfinalom, polfinalom in bojem za 16. naslov prvaka stare celine.

Med sodniki tudi Vinčić in Argentinec

Uefa je sicer pred časom že objavila seznam 19 glavnih sodnikov, ki bodo delili pravico na prihajajočem evropskem prvenstvu. Od slovenskih sodnikov se je na njem znašel Slavko Vinčić, manjka pa Damir Skomina. Na seznamu je tudi Argentinec Fernando Rapallini.

Enainštiridesetletni Vinčić je med drugim od velikih tekem nazadnje sodil na povratni tekmi polfinala evropske lige med Arsenalom in Villarrealom, sicer pa je izkušen na velikih evropskih in mednarodnih tekmah.

Rapallini prihaja iz Argentine, njegova vključitev pa je del sporazuma med Uefo in Južnoameriško nogometno zvezo (CONMEBOL). S tem bo postal prvi sodnik s te celine, ki bo sodil na Euru, medtem ko bo Uefa na južnoameriško prvenstvo v Argentini in Kolumbiji, ki bo potekalo letos med 13. junijem in 10. julijem, poslala svojega predstavnika, Španca Jesusa Gila Manzana.

"Zamenjava sodnikov s CONMEBOL bo obogatila največji celinski tekmovanji, obenem pa bodo sodniki pridobili dodatne izkušnje," je ob tem poudaril predsednik Uefe, Slovenec Aleksander Čeferin. "Evropa in Južna Amerika imata kakovost in tradicijo – tudi pri sodnikih," je še dodal 53-letnik.

Frappartova kot prva sodnica v zgodovini

Med sodniki bo na Euru prvič sodila tudi ženska, in sicer Francozinja Stephanie Frappart, ki bo v vlogi četrte sodnice. Frappartova ima že nekaj izkušenj s sojenjem na moških tekmah. Sodila je na superpokalnem obračunu Uefe leta 2019 med Liverpoolom in Chelseajem ter v letošnji sezoni še na tekmi skupinskega dela lige prvakov med Juventusom in kijevskim Dinamom. Marca je kot prva ženska sodila tudi na obračunu kvalifikacij za svetovno prvenstvo med Nizozemsko in Latvijo.

Poleg Vinčića in Rapallinija so na seznamu glavnih sodnikov še Felix Brych, Daniel Siebert (oba iz Nemčije), Cüneyt Cakir (Turčija), Mateu Lahoz, Carlos Del Cerro Grande (oba iz Španije) Andreas Ekberg (Švedska), Orel Grinfeeld (Izrael), Ovidiu Alin Hategan in Istvan Kovacs (oba iz Romunije), Sergei Karacev (Rusija), Björn Kuipers, Danny Makkelie (oba iz Nizozemske), Michael Oliver, Anthony Taylor (oba iz Anglije), Daniele Orsato (Italija), Artur Manuel Ribeiro Soares Dias (Portugalska) in Clement Turpin (Francija).