Drkušić: Ni razloga, da bi proti Srbiji in Angliji šli prestrašeni

Za branilca ruskega Sočija je to bila osma tekma v dresu s Triglavom na prsih. Tretjič je začel v prvi postavi, a šele prvič na "uradni" tekmi. 

"To je nogomet. V nogometu se stvari zelo hitro spreminjajo. Vedno sem verjel v svoje kvalitete. Tudi selektor mi je v zadnjem letu in pol ponudil veliko priložnosti. Vsak trening sem dal vse od sebe, delal sem na 110 odstotkih. Na koncu me je to nagradilo," je bil zadovoljen po ognjenem krstu na velikih tekmovanjih. 

Priznal je, da je bil to z naskokom največji test v njegovi karieri. "Skušal sem ohraniti mirno glavo, čeprav je bilo, ko sem izvedel, da bom začel, zelo težko," je pojasnil. 

Ob odsotnosti poškodovanega Mihe Blažiča je Vanja Drkušić nase opozoril že na prijateljski tekmi z Armenijo. Kljub temu je bil njegov nastop od prve minute proti Danski do zadnjega zavit v tančico skrivnosti. 

"Že med treningi sem videl, da obstaja možnost, ampak ni bilo sigurno. Potem pa sem na sestanku pred tekmo izvedel, da bom začel. Na začetku je bilo nekaj treme, a mi je potem zaradi celotnega dogajanja postalo nekoliko lažje. Od ogrevanja naprej pritiska nisem več čutil."

Nogomet jih je že nagradil, prej ali slej bo tudi Šporarja in Šeška

V uvodu se je Drkušiću – tako kot celotni slovenski reprezentanci – poznalo, da je pod vtisom "največjega testa kariere". V 16. minuti je od blizu videl mojstrsko akcijo Dancev za vodstvo, ko je pokrival Jonasa Winda, ki je sijajno asistiral vtekajočemu Christianu Eriksenu. 

"Trenutek nezbranosti. Morda je to odraz, da je to za nas prvo veliko tekmovanje. Kanček neizkušenosti," je prejeti zadetek podoživel Drkušić in si nato oddahnil: "Ampak hvala bogu, da smo uspeli zadeti in izvleči točko. Mislim, da je to lahko šola za naprej." 

Do velike točke za ugodno izhodišče pred nadaljevanjem je Kekova četa prišla po golu nenadejanega junaka Erika Janže. Benjamin Šeško in Andraž Šporar, od katerih se v napadu pričakuje največ, sta bila večkrat blizu, a nista uspela zadeti. Šeško je tik pred izenačenjem z razdalje stresel okvir vrat. 

Drkušić je prepričan, da se bo to spremenilo že v četrtek: "Vedno pravim, da te nogomet nagradi, če delaš dobro, tako, kot smo delali mi. Tokrat nas je na koncu nagradil. Prepričan sem, da bosta proti Srbiji zadela."

Proti Dancem dokazali, da strah pred favoriti ne pride v poštev 

Nekdanji član Brava je ob pogledu proti naslednjemu tekmecu dodal, da pričakuje izjemno zahtevno tekmo. "Zavedamo se kvalitet srbske reprezentance. Imajo jih veliko. Zavedamo pa se tudi, da so nekatere stvari, ki jih lahko izkoristimo. Vse bomo dali, da to tudi naredimo."

Po tekmi z Dansko je nasmejan zanikal možnost, da bi s soigralci po uspešnem uvodu dobili prevelika krila. "Že pred turnirjem smo izrazili samozavest, da verjamemo vase. Verjamemo, da smo sposobni igrati proti velikim reprezentancam. To smo proti Danski tudi pokazali. Ne vidim razloga, da bi v tekmi s Srbijo in Anglijo šli prestrašeni," je pojasnil razmišljanje v slovenski garderobi. 

Navijaška invazija v Stuttgartu? Poseben občutek, ki ga ne morem opisati

Uvodna tekma bo Drkušiću za vedno ostala v spominu tudi zaradi rekorda, ki je padel na tribunah Stuttgart Arene. Zbralo se je dobrih 12 tisoč slovenskih navijačev, kar je najbolj množično gostovanje v zgodovini slovenskih športov. 

"Ko prideš na ogrevanje in vidiš celotno tribuno, obarvano s slovenskimi zastavami, je zares poseben občutek, ki ga ne morem opisati," je bil hvaležen za izjemno podporo. Še posebej si bo zapomnil trenutke po tekmi, ko se je šel s soigralci zahvalit pod slovensko tribuno. 

"Bilo je posebno. V tistem trenutku sem bil res pri stvari in sem si ga želel zapomniti do konca življenja."  Kdor je imel privilegij, da je nedeljsko tekmo spremljal v živo, bo tem besedam zagotovo pritrdil. Vsi pa se seveda nadejamo, da to ne bo zadnji "poseben" trenutek, ki bo igralcem, navijačem in drugim športnim akterjem v spominu ostal do konca življenja. 

Pozdrav reprezentantov in navijačev po tekmi z Dansko: