Zakaj Evenepoel ni postal profesionalni nogometaš?

Belgijski selektor Domenico Tedesco bo moral pri sestavi udarne enajsterice za evropsko prvenstvo sprejeti veliko težkih odločitev. Problem mu predstavlja predvsem položaj levega bočnega branilca, kjer resne konkurence ni, omenjeno mesto pa naj bi zapolnil centralni branilec Arthur Theate.

A številni pred leti niso pričakovali, da bo iskanje kvalitetnega reprezentanta na tem položaju danes predstavljalo problem. 24-letni kolesarski zvezdnik Remco Evenepoel je bil v mladosti izjemno talentiran nogometaš, ki se je razvijal tako v akademiji belgijskega Andrelechta kot tudi v akademiji nizozemskega PSV-ja.

Bil je kapetan belgijske reprezentance do 16 let, kjer je igral z Jeremyjem Dokujem in Loisom Opendo, ki bosta na letošnjem evropskem prvenstvu v Nemčiji branila belgijske barve, poleg omenjenih pa je treniral skupaj z nogometašema Arsenala Jakubom Kiwiorjem in Albertom Sambijem Lokongo ter obiskoval zasebne treninge z Yourijem Tielemansom in Michyjem Batshuayijem. "Njegove predstave so bile na najvišjem nivoju. Nikoli nisem treniral igralca s tako visokozmogljivim načinom razmišljanja. Bil je neverjeten," je o Evenepoelu povedal Bob Browaeys, takratni trener belgijske reprezentance do 16. leta starosti.

Tako Evenepoelov oče kot tudi njegov dedek sta bila profesionalna kolesarja, zato je bila ta športna pot zanj skorajda neizbežna. "Mesec za tem, ko smo iz njegovega kolesa odstranili pomožni kolesi, je z mano na eni izmed dirk po Bruslju prekolesaril 50 kilometrov. Takrat je bil star pet let in na tej poti se je le dvakrat za kratek čas ustavil," je pred leti povedal njegov dedek Frans Van Eeckhout.

A njegova prva ljubezen je bila kljub odraščanju v kolesarski družini nogomet. Bil je levičar, ki je ob Lokongi navduševal na položaju vezista. Evenepoel se je nato odločil za kolesarstvo, Lokonga pa je leta 2021 zapustil Anderlecht in okrepil Arsenal. "Lokonga zdaj igra za ekipo, o kateri sem sam sanjal celotno otroštvo. Praktično je izpolnil moje sanje," je dejal Evenepoel.

Podobno navdušen pa je nad uspehi svojega prijatelja tudi vezist topničarjev, ki je prejšnjo sezono preživel na posoji pri Lutonu. "Je leto mlajši od mene, ampak nogometaši, rojeni leta 1999 in 2000, smo pogosto trenirali skupaj. To, kar je dosegel v kolesarstvu, je preprosto neverjetno."

Nogometna pot

Evenepoel je kot mlad nogometaš teste fizične pripravljenosti opravljal na nivoju triatloncev, zdravniki pa so takrat povedali, da tako dobrih rezultatov v svoji karieri še niso videli. Tudi Belgijec se je zavedal, da sta pripravljenost in mentaliteta njegova najboljša atributa. "Moj stil igre je bil podoben mojemu slogu na kolesu. Bil sem kot stroj, ki je želel biti hkrati na vseh koncih igrišča."

Od 11. do 14. leta starosti je igral v akademiji nizozemskega velikana PSV-ja, nato pa se je leta 2014 zaradi bolezni svoje mame vrnil v Belgijo. Istega leta je bil vpoklican v belgijsko reprezentanco do 15 let. "Ogromno sva se pogovarjala in vsakič me je pustil brez besed. Za tako mladega nogometaša je bil izjemno profesionalen. Pri 15 letih je govoril o svojih pripravah na tekme ter kariernih ciljih, bil je res poseben," je dodal Browaeys. S podobnimi besedami ga je opisal tudi Stephane Stassin, ki je bil njegov trener v Anderlechtu. "V članskih selekcijah imaš pogosto nogometaša, ki je trenerjeva desna roka, pri mladih igralcih pa tega ni. Ampak z Remcom je bilo drugače. Ko sem mu rekel, naj nekaj naredi, sem pogosto dobil odgovor, da se je o tem že pogovoril z ekipo ter pripravil vse potrebno."

Zanj so v akademiji 34-kratnih zmagovalcev belgijskega prvenstva ustvarili nov položaj na igrišču, saj je v napadu opravljal vlogo ofenzivnega vezista, v obrambi pa pomagal tik pred centralnima branilcema. Na tekmo je pretekel 12 kilometrov, kar je za mladega nogometaša zelo veliko. Na testih vzdržljivosti je bil zmeraj najboljši, edini, ki mu je bil konkurenčen, je bil leto starejši Hannes Delcroix, ki zdaj brani barve angleškega Burnleyja. 

"Remco se nikoli ni ustavil, tudi ko nihče izmed soigralcev več ni mogel teči. Zmeraj ga je zanimal rezultat Delcroixa na testih vzdržljivosti, saj je bil on v klubu znan kot fizični stroj. Remca je definiralo to, da ni odnehal, dokler ni bil najboljši," je še dodal Stassin in o kolesarskem zvezdniku za revijo Cycling Weekly povedal še eno zanimivo zgodbo, ki se je zgodila na bruseljskem polmaratonu leta 2016. "Tekmovati sem začel nekoliko prej, ker sem tekel skupaj z invalidskim društvom. Nato me je prehitela izjemno hitra skupina, med njimi tudi nekaj Kenijcev, nekdo iz te skupine pa mi je rekel: "Zdravo trener, kako ste?" Seveda je bil to Remco en dan po tekmi. 21 kilometrov je pretekel v 87 minutah in končal na osmem mestu."

Kako je postal kolesar?

Številni njegovi soigralci so danes profesionalni nogometaši, Evenepoelu pa tega ni uspelo doseči. "Bil sem kapetan reprezentance, nato pa me je eden od trenerjev posedel na klop za rezerviste. Vprašal sem se, če je sploh vredno nadaljevati. Potem sem izpadel iz reprezentančnega kadra in začel sovražiti nogomet," je dejal Evenepoel.

Njegovi takratni trenerji so ga opisali kot fizično in mentalno izjemnega nogometaša, ki pa mu je manjkal napredek v taktičnem pogledu. Tudi v klubu je izgubil mesto v začetni enajsterici, za minute pa se je boril na položaju levega bočnega nogometaša. Leta 2017 je zapustil Anderlecht in v zadnjih mesecih igranja zaradi vsega, kar se je dogajalo znotraj klubskih prostorov, dobil odpor do nogometa. "Sem zelo socialen človek, ampak takrat sem se nehal pogovarjati z vsemi. Bil sem blizu depresije," je dodal Evenepoel.

Takrat se je odločil, da konča z nogometom in se posveti kolesarstvu. To skrivnost je zadržal pred starši, o menjavi športa pa je obvestil le osebnega trenerja. Na prvo dirko se je odpravil sam in 117 kilometrov prekolesaril v dveh urah in pol. Ko je njegov oče videl rezultate, nov šport več ni rabil biti skrivnost. Na naslednji dirki je z navadnim kolesom za zmagovalcem s profesionalno opremo zaostal za manj kot minuto, njegove predstave pa v Belgiji, kjer je kolesarstvo izjemno priljubljeno, niso ostale neopažene.

Pridružil se je enemu izmed mladinskih klubov ter na 34 od prvih 44 dirk prišel do zmage. 14 mesecev po tem, ko se je začel ukvarjati s kolesarstvom, je slavil na mladinskem evropskem prvenstvu in svojega najbližjega zasledovalca prehitel za devet minut. Evenepoel je danes poleg Tadeja Pogačarja in Jonasa Vingegaarda eden najboljših kolesarjev na svetu, priznal pa je, da mu je do tega pomagala tudi nogometna kariera. "Pri Anderlechtu sem preživel 11 let, zadnjih nekaj mesecev pa je bilo res težkih. Takrat so me mentalno zlomili, hkrati pa so me izoblikovali kot človeka. Ponosen sem, da zdaj nosim kolesarski dres, in ob tem izjemno uživam."