Jamie Raskin je v pismu, ki ga je 26. julija naslovil na Giannija Infantina, uporabil izjemno ostre besede. Predsedniku Fife je očital "kampanjo prilizovanja" Donaldu Trumpu, njuno sodelovanje pa označil za strategijo odkritega podkupovanja. Treba je sicer poudariti, da gre za politične očitke in začetek nadzornega postopka, ne pa za ugotovitev sodišča ali dokazano kaznivo dejanje. Namen zahteve je prav pridobitev dokumentov, s katerimi bi lahko Raskin podkrepil svoje sume.
Infantino mora po Raskinovi zahtevi do 9. avgusta predložiti seznam vsega, kar je Fifa dala Trumpu, članom njegove administracije, njihovim družinam ali podjetjem, povezanim s Trumpom. To vključuje denar, darila, nagrade, javne nastope in druge morebitne koristi.
Raskin zahteva tudi dokumentacijo o najemu prostorov v Trumpovi stolpnici, ustanovitvi Fifine nagrade za mir, stikih z ameriškimi oblastmi ter prodaji vstopnic za svetovno prvenstvo. Fifo je obenem pozval, naj ohrani tudi izginjajoča sporočila na omrežjih in aplikacijah, kot so Signal, Telegram, WhatsApp, X in Truth Social.
V središču pozornosti sta predvsem dve Infantinovi potezi. Fifa je julija 2025 odprla predstavništvo v Trump Towerju v New Yorku, decembra pa je Infantino Trumpu med žrebom svetovnega prvenstva podelil prvo Fifino nagrado za mir. Nagrado je ustanovila kar Fifa, njen prvi prejemnik pa je postal predsednik države, ki je gostila večino tekem prvenstva. Ta kombinacija je že sama po sebi ustvarila najmanj videz konflikta interesov: nogometna organizacija je Trumpovi družini plačevala najemnino, njen predsednik pa je Trumpu podelil nagrado, ki pred tem sploh ni obstajala.
Raskin ocenjuje, da je letna tržna vrednost prostorov v Trump Towerju okoli 600.000 dolarjev (528.000 evrov). Ker naj bi jih Fifa med prvenstvom dejansko potrebovala le 39 dni, je to preračunal v več kot 15.000 dolarjev (13.200 evrov) na dan. Fifa je predhodno zatrjevala, da za prostore plačuje tržno najemnino, poročila ameriških medijev pa so navajala, da je bila pisarna večino časa skoraj prazna.
Še resnejši del Raskinovih očitkov se nanaša na odločitev ameriškega ministrstva za pravosodje, da opusti kazenski postopek proti nekdanjemu direktorju družbe Fox Hernanu Lopezu in argentinskemu podjetju Full Play Group. Oba sta bila leta 2023 obsojena zaradi zarote, povezane s podkupovanjem nogometnih funkcionarjev za pridobivanje medijskih pravic, njune obsodbe pa je pozneje potrdilo tudi sodišče. Trumpova administracija je nato spremenila stališče, tožilstvo pa je pojasnilo, da nadaljevanje postopka ni bilo več prednostna naloga in da sredstev ni želelo namenjati nadaljnjim pritožbam. Maja letos je sodnik obtožnice zavrgel.
Raskin meni, da je odločitev pravosodnega ministrstva bolj razumljiva ob upoštevanju Fifinega približevanja Trumpu. Toda v pismu ni predstavil neposrednega dokaza, da bi Fifa vplivala na odločitev tožilstva ali da bi bil med nagrado, najemom prostorov in opustitvijo postopka sklenjen kakršenkoli dogovor. Prav zato zahteva vso komunikacijo med Fifo, predsedniško tranzicijsko ekipo in ameriškimi državnimi organi.
Drugi del zgodbe so cene vstopnic. Raskin Fifi očita, da je svoje dobre odnose z Belo hišo izkoristila za agresivne in zavajajoče prodajne prakse. Najdražje vstopnice za finale so dosegle skoraj 33.000 dolarjev, čeprav je skupna kandidatura ZDA, Kanade in Mehike pred izbiro gostitelja predvidevala občutno nižjo najvišjo ceno.
Raskinove kritike niso osamljene. Generalni tožilki New Yorka in New Jerseyja sta maja Fifi izdali sodna poziva in začeli preiskavo Fifinega sistema prodaje vstopnic. Preverjata navedbe, da so bili kupci zavedeni glede položaja sedežev, da so nekateri prejeli slabše sedeže od plačanih ter da je Fifa z načinom postopnega sproščanja vstopnic ustvarjala vtis pomanjkanja. Po podatkih njunih uradov so se cene za več kot 90 od 104 tekem med oktobrom in aprilom zvišale, v treh glavnih kategorijah v povprečju za 34 odstotkov.
Občutek, da se meja med nogometom in politiko nevarno briše, je med prvenstvom dodatno okrepil primer ameriškega napadalca Folarina Baloguna. Trump je priznal, da je poklical Infantina in zahteval ponovno presojo njegovega rdečega kartona. Fifa je nato preklicala avtomatično prepoved nastopa na naslednji tekmi, Balogun pa je lahko zaigral proti Belgiji. Trump je vztrajal, da ni zahteval takšnega razpleta, Infantino pa, da je odločitev sprejel neodvisni disciplinski organ. Evropska nogometna zveza Uefa je potezo kljub temu označila za nerazumljivo in neupravičeno.
Kot poroča Courthouse News, Fifa na njihove prošnje za odziv ni odgovorila. Bela hiša se je namesto vsebinskega odgovora odločila za osebni napad na Raskina in ga označila za človeka, ki se neumnim zdi pameten. Obenem je poudarila gospodarski uspeh prvenstva in Trumpove zasluge za njegovo izvedbo, konkretnih očitkov o najemu, nagradi, postopku pravosodnega ministrstva in vstopnicah pa ni naslovila.
Raskin Infantina trenutno ne more prisiliti k nastopu pred odborom, saj so demokrati v predstavniškem domu v manjšini. Njegova zahteva zato ni enakovredna sodnemu pozivu. Položaj bi se lahko spremenil po novembrskih vmesnih volitvah: če bi demokrati prevzeli večino, bi lahko Raskin kot morebitni predsednik odbora dobil tudi pooblastila za izdajanje zavezujočih pozivov.
Za zdaj ni dokazano, da je šlo za podkupovanje. Je pa Infantino s svojim ravnanjem ustvaril okoliščine, v katerih je takšen sum povsem upravičen. Predsednik organizacije, ki od nogometašev in zvez zahteva politično nevtralnost, je predsedniku države gostiteljice podelil posebej zanj ustvarjeno nagrado, najel prostore v stavbi njegove družine in z njim razpravljal o disciplinski odločitvi, ki je neposredno vplivala na domačo reprezentanco.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.