
Interjeva evropska pravljica se je začela leta 1960. Vodstvo kluba je po šestih sušnih letih brez lovorike na trenersko klop postavilo Helenia Herrero, ki je v predhodnih dveh sezonah z Barcelono osvojil špansko prvenstvo. Sledilo je zlato obdobje v klubski zgodovini. "Grande Inter" je pod njegovo taktirko postal izjemno disciplinirano moštvo.
Sprva je sicer poskušal vpeljati bolj napadalen stil igre, ki je krasil njegova moštva v Barceloni, a prilagodljivi Herrera je kmalu ugotovil, da bo pot do uspeha v Italiji moral prehoditi na trdih temeljih nepopustljive obrambe. Vezista Armanda Picchija je postavil v osrčje obrambe, kjer je blestel. Trije igralci v sredini obrambe so mu omogočili, da je levemu bočnemu igralcu Giacintu Facchettiju zaupal veliko bolj napadalno vlogo. Facchetti je njegovo zaupanje upravičil in postal eden najboljših na svetu na svojem položaju. "Želim igrati vertikalen nogomet z veliko hitrostjo. Potrebujemo zgolj tri podaje, da pridemo do nasprotnikovega kazenskega prostora," je svojo vizijo predstavil Herrera.
Dan, ko je beli balet končno moral priznati poraz
Real Madrid je po ustanovitvi evropskega klubskega pokala popolnoma dominiral in zmagal v prvih petih sezonah. V finalu na Dunaju leta 1964 so Alfredo Di Stefano, Ferenc Puskas in soigralci prispeli v odlični formi. Vsi so pričakovali, da bodo Španci še šestič zapored zasedli vrh evropskega nogometa.
"V tunelu sem nenadoma zagledal Di Stefana. Mislil sem, da je visok dva metra. Zame je bil bog nogometa, igralec, ki sem ga najbolj občudoval," je pred leti dejal Sandro Mazzola. A napadalec Interja je strah postavil na stran in v finalu zabil dva gola za zmago s 3:1. Inter je evropskemu nogometu predstavil novo velesilo.
Med leti 1961 in 1967 je Inter kraljeval v italijanskem nogometu, vseskozi je njegova nepopustljiva obramba nasprotnikom dopustila manj kot gol na tekmo. V tem obdobju so bili Milančani trikrat italijanski prvaki, evropski pokal so osvojili tudi leta 1965. Leta 1967 je sledil poraz proti Celticu v finalu in konec zlate dobe. Na naslednji naslov v najprestižnejšem klubskem tekmovanju so morali čakati kar 45 let.
Nato je na sceno stopil Jose Mourinho ...
Med letoma 1967 in 2010 je Inter igral v enem finalu. Ajax na čelu z legendarnim Johanom Cruyffom je bil boljši leta 1972. Nato je v klub vstopil Herrerov duhovni naslednik Jose Mourinho. Portugalec je že v svoji prvi sezoni v Milanu osvojil italijansko prvenstvo, a v Ligi prvakov je že v osmini finala moral priznati premoč Manchester Unitedu.
Pred naslednjo sezono so klub zapustili napadalci Adriano, Julio Cruz in Hernan Crespo, krilni vezist Luis Figo se je upokojil. Sledili so prihodi vezistov Thiaga Motte in Wesleyja Sneijderja, napadalca Diega Militaa ter zamenjava zvezdnika Zlatana Ibrahimovića za Barceloninega napadalca Samuela Eto'oja. Vsi štirje so nato odigrali ključne vloge v zgodovinski sezoni italijanskega moštva.

Inter je skupinski del zaključil na drugem mestu za Barcelono, v osmini finala pa je Mourinha čakal obračun z nekdanjim moštvom Chelseajem. Inter je z zmagama na obeh obračunih napredoval v četrtfinale, kjer je nato dvakrat premagal ruski CSKA. Polfinale je obetal veliko, saj sta se Inter in Barcelona po skupinskem delu znova srečala. Na prvi obračun so se igralci Barcelone zaradi pepela, ki ga je izbruhal islandski vulkan Eyjafjallajökull, morali podati kar z avtobusom. Inter jim ni prizanašal in goli Maicona, Seijderja ter Militaa so poskrbeli za vodstvo 3:1 pred povratnim obračunom v Barceloni.
Tam je moštvo Pepa Guardiole vseskozi imelo žogo v svoji posesti in njegovi varovanci so vztrajno trkali na vrata Interjeve obrambe, ki ni popuščala. Milančani so na celotni tekmi zgolj enkrat ustrelili proti vratom nasprotnikov in tudi ta strel je letel mimo. Jasno je bilo, da se je Mourinho osredotočil zgolj na branjenje prednosti iz Milana. Zadetek Gerarda Piqueja v 84. minuti ni bil dovolj in Inter se je uvrstil v veliko finale na Santiago Bernabeuu.
Četa Joseja Mourinha je v Madrid pripotovala z naslovom italijanskega prvaka in pokalnega zmagovalca. Kljub dobri igri Bayerna je Diego Milito z dvema goloma poskrbel za zgodovinski trojček lovorik. Mourinho je večer zaključil v objemu branilca Marca Materazzija in s solzami v očeh. Vedel je, da bo naslednjo sezono zapustil klop Interja in prevzel vodenje Real Madrida. Kdo bo pa letošnji finale končal v solzah in kdo se bo veselil, izvemo v soboto. Za vas bomo celotno dogajanje pred in po obračunu med PSG-jem in Interjem s prizorišča v Münchnu spremljali na 24ur.com in POP TV.

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.