Italijani so se po zmagoslavju nad Španci četrtič prebili v veliki finale, v nedeljo bodo na slovitem stadionu v severozahodnem delu Londona naskakovali svojo drugo končno zmago na evropskih prvenstvih proti zmagovalcu angleško-danskega obračuna. Na domačem sklepnem turnirju 1968 so se povzpeli na nogometni Mont Blanc, v Belgiji in na Nizozemskem 2000 so v finalu morali priznati premoč Francozom, dvanajst let kasneje pa so bili na Poljskem in v Ukrajini na najbolj pomembni tekmi od njih boljši tudi Španci.
Španci so bili uvodoma več pri žogi, navkljub pobudi in izraziti posesti žoge – v uvodnih 20 minutah je znašala 70:30, na koncu prvega polčasa pa 61:39 – si pravih priložnosti niso priigrali. Prvo nevarno akcijo so uprizorili azzurri, po bliskovitem napadu in kombinirani akciji je gol v 21. minuti visel v zraku, a so se izbranci Roberta Mancinija v sami končnici preveč zapletli, nevarnost pa je na robu kazenskega prostora pravočasno odpravil izkušeni Sergio Busquets.
Le štiri minute kasneje so nevarno zagrozili tudi Španci. Po njihovi tekoči akciji se je v sijajni priložnosti znašel Dani Olmo, strel soigralca nekdanjega slovenskega reprezentanta Kevina Kampla pri nemškem Leipzigu z dvanajstih metrov pa je bravurozno ubranil italijanski vratar Gianluigi Donnarumma. V prvem polčasu razigrani Olmo se je v 32. minuti znova znašel v priložnosti, žoga pa je po njegovem strelu z 20 metrov končala visoko prek italijanskih vrat. V sami končnici prve polovice tekme so nevarno zagrozili Italijani, po samostojnem prodoru Lorenza Insigneja po levi strani pa je po strelu Emersona Palmierija žoga zadela okvir vrat.
Uvod v drugi polčas je bil razburljiv, prvi pa so zagrozili Španci v 52. minuti. Prodor Mikela Oyarzabala z desne strani je vnesel precej panike v italijansko obrambno vrsto, strel Busquetsa z roba kazenskega prostora pa je bil malenkostno previsok. Le minuto kasneje so zagrozili tudi naši zahodni sosedi, strel Federica Chiese pa je bil premalo odločen, da bi presenetil 24-letnega španskega vratarja Unaia Simona.
Italijani so v 60. minuti povedli z 1:0, po kombinirani akciji iz nasprotnega napada med Insignejem, Immobilejem in Chieso je slednji z močnim in natančnim strelom neubranljivo zadel za 1:0. Španski selektor Luis Enrique je takoj po prejetem golu v ogenj potisnil napadalca Alvara Morato. Napadalec Juventusa je poživel igro Španije, "tragičen junak" pa je bil Mikel Oyarzabal, ki se v 65. minuti po lucidni in natančni podaji Kokeja znašel v idealnem položaju, španski krilec pa ni zadel žoge.
Le tri minute kasneje so bliskovito akcijo izpeljali tudi Italijani, po strelu rezervista Domenica Berardija z 12 metrov pa je bil na pravem mestu Simon. Španci so v nadaljevanju pritisnili z vsemi topovi in v 80. minuti dosegli izenačujoč gol, po lepi podaji Olma je z natančno odmerjenim strelom po tleh zadel Morata.
Do konca rednega dela si nobena izbrana vrsta ni ustvarila priložnosti za zadetek, previden taktičen boj se je nadaljeval tudi v obeh 15-minutnih podaljških. V prvem so bili aktivnejši Španci, po "fliperju" v italijanskem kazenskem prostoru pa je žoga v 98. minuti zletela mimo desne vratnice. V začetku drugega podaljška je Berardi dosegel gol, a je bil dosežen iz prepovedanega položaja.
V izvajanju 11-metrovk so bili bolj zbrani italijanski nogometaši. Za Italijo so zadeli Andrea Belotti, Leonardo Bonucci, Federico Bernardeschi in Jorginho, zgrešil pa je Manuel Locatelli. Pri Špancih sta bila po strelih z bele pike natančna Gerard Moreno in Thiago Alcantara, zgrešila pa sta Dani Olmo in Alvaro Morata.
Izid, polfinale:
Italija* - Španija 2:1 (1:1; 0:0)
Chiesa 60.; Morata 80.
*potnik v finale, po streljanju enajstmetrovk
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.