Je ideja Superlige že na smetišču zgodovine?

Aprilsko sporočilo za javnost, ki je napovedalo nastanek novega tekmovanja in praktično "smrtno obsodbo" Uefini Ligi prvakov, je najbrž prvič v zgodovini nogomet na prve strani svetovnih časopisov postavilo izključno zaradi administrativnih razlogov. Svetovna epidemija covida-19, ki zaradi velikega števila preminulih in sočasnih družbenih in ekonomskih posledic ni prizanesla nikomur, predvsem pa ne najranljivejšim članom družbe, je vsaj za kratek čas morala prepustiti svoje mesto na naslovnicah javnim željam lastnikov najbogatejših nogometnih klubov na svetu.

Lastnik Arsenala Stan Kroenke ima po poročanju časopisa USA Today v svoji lasti več zemlje, kot je uradno velika ameriška zvezna država Delaware (Kroenke 5666 km², Delaware 5139 km²). Njegovo bogastvo je ocenjeno na zavidljivih 8,2 milijarde dolarjev (okoli 6,75 milijarde evrov). Kljub temu da je bil pred pandemijo stadion Arsenala, ki ponosno nosi sponzorsko ime Emirates Stadium (sponzor je letalska družba Emirates), na tekmah Premier lige redno razprodan, to za bogatega Američana ni bilo dovolj. Podobno so razmišljali tudi lastniki preostalih enajstih klubov, ki so soustanovili Superligo.

Navijači so določili mejo

Angleški navijači že dolgo opozarjajo na neenakosti v nogometni piramidi angleškega nogometa, ki so od prihoda Romana Abramovicha v Chelsea leta 2003 vse globlje. Klubi, ki nastopajo v Premier ligi, služijo občutno več kot ekipe v nižjih ligah, ki zaradi odsotnosti navijačev veliko bolj čutijo finančne posledice pandemije. Navijači si na drugi strani vse težje privoščijo oglede tekem, ki se jih lahko udeležijo. Zato je v občutljivem času ljubiteljem nogometa na otoku zavrelo. Začelo se je s protesti navijačev londonskega Chelseaja, nadaljevalo v Manchestru, kjer so pripadniki navijaških skupin lokalnega Uniteda vdrli v stadion. Nazaj v Londonu so privrženci Arsenala pred tekmo proti Evertonu tudi organizirali velik protest.

Abramovich, ki je z navijači svojega kluba do tega trenutka bil še vedno v dobrih odnosih, se je za ohranjanje pozitivnega vzdušja v klubu hitro odločil za umik iz projekta Superliga. Hitro mu je sledil še en popularen lastnik. Kaldoon Al Mubarak iz Manchester Cityja se je nedavno navijačem za prvotno potezo opravičil z mnenjem, da "moraš biti pogumen in narediti napake, ampak tudi priznati svoje napake, ko jih narediš." V naslednji sapi pa Uefi in ostalim nogometnim organizacijam poslal jasno sporočilo: "Želimo biti najboljši klub na svetu in za to moramo zmotiti ustaljen red."

To se dogaja že 50 let

Predsednik Uefe Aleksander Čeferin se je upornikom zelo odločno postavil po robu. Nedavno je enemu od vodilnih v Juventusu poslal jasno sporočilo: "Andrea Agnelli? Ta človek zame ne obstaja več," je boter Agnellijeve hčere bil kratek in jedrnat. Čeferinov položaj je odziv navijačev močno okrepil. Vprašanje je, ali bi se britanska vlada brez njihovih protestov sploh vmešala. Šestim premierligaškim klubom, ki so bili del projekta, je zagrozila s težkimi sankcijami v primeru, da zapustijo paradno športno tekmovanje v Angliji.

Po mnenju Čeferinovega predhodnika na mestu predsednika krovne evropske organizacije Michela Platinija brez navijačev Uefi ne bi uspelo zlahka odbiti napada najbogatejših. "Sporu v Superligi sem se pošteno nasmejal. Že vsaj 50 let poskušajo klubi spremeniti sistem v evropskih tekmovanjih in tokrat je lastnikom skoraj uspelo. Z močnim odzivom so mediji in navijači dosegli to, kar Uefi ni uspelo. Združili so klube," je povedal legendarni Francoz. V omenjenih zadnjih 50 letih je Uefo vodil kar devet let. Leta 2015 je bil tudi obtožen korupcije in leto pozneje kaznovan s štiriletno prepovedjo uradnega udejstvovanja v mednarodnem nogometu.

Perez ne popušča

Bombastično novico je 12 odpadniških klubov objavilo dan, preden je Uefa nameravala javnosti predstaviti svoje spremembe v formatu Lige prvakov. Z njimi bi večje število odigranih tekem v paradnem tekmovanju Uefe velikim klubom v tekmovanju zagotovilo večji zaslužek. Reforme niso bile dovolj drastične predvsem za tri klube, ki v projektu Superliga še vedno vztrajajo – Juventus, Barcelona in Real Madrid. Predsednik madridskega kluba in zdaj propadle predlagane lige Florentino Perez je med akterji daleč najglasnejši. "Pravijo, da se bo "nova" Liga prvakov začela leta 2024. Leta 2024 bomo mi mrtvi! Uefa ima monopol in to dejstvo mora biti transparentno. Odprti morajo biti za dialog, ne pa groziti," je odločno povedal vplivnež.  

Od 18. aprila, ko je Superliga javno zaživela v domišljijah bogatih lastnikov, se je spremenilo ogromno in obenem pravzaprav nič. Naslednje leto boste Ligo prvakov še zmeraj lahko spremljali na Kanalu A. Lastniki klubov si bodo še vedno želeli zagotoviti višje zaslužke v "zaprti ligi". Aleksander Čeferin v svoji vlogi ne bo popuščal. Ljubitelji nogometa pa smo v svojo zakladnico neskončnih tem za pogovor ob pijači dodali še administrativno pravljico, ki je tista dva dneva v aprilu očarala celotno svetovno javnost.