Kek: Štiri gole na eni tekmi Lige prvakov je zelo težko zabiti, a 'Jojo' jih je

Gospod Kek, začnimo z najbolj aktualnim, hkrati najbolj pomembnim vprašanjem, še posebej v teh časih ‒ kako zdravje?
Hvala. Dobro. Vsaj za zdaj se tako moja družina kot jaz  dobro držimo. Upoštevamo priporočila strokovnjakov, ki so odgovorni za obvladovanje zdravstvene krize.

Kako doživljate samoizolacijo? Kako naporno je v takšnem položaju ostati tako v telesni kot duševni kondiciji?
Treba si je narediti načrt. Poskušam razmišljati iz dneva v dan. Ne belim si glave s tem, ali bo prihodnji teden restrikcij kaj manj ali jih bo več. S športom se ukvarjam, kolikor mi omejitve dopuščajo. Skupaj z družino skrbim tudi za starše. Tako kot vsi, se tudi jaz poskušam znajti v nekem novem načinu življenja. Torej v življenju, ki je trenutno odmaknjeno od ustaljenih ritualov, ki je odmaknjeno od takšne oblike svobode, kot smo jo imeli še do pred kratkim.

Če se ne motimo, je to edini ali pa vsaj eden redkih vaših nastopov v javnosti, odkar je prišlo do zdravstvene krize? Ste se v teh časih namenoma distancirali od javnega življenja?
Ne. Ne morem reči, da sem se namenoma, niti da sem se sploh distanciral. Služba za stike z javnostjo na Nogometni zvezi Slovenije je tista, ki srbi za pogostost mojega pojavljanja v javnosti. Sam nimam želje, da bi komurkoli solil pamet, delil takšne in drugačne lekcije o tem, kako bi morali živeti v teh časih.

Za nedoločen čas so prestavljene prijateljske tekme s Turčijo, Albanijo in Portugalsko. Bržčas so celo odpovedane. Ne ve se še, ali se bo Liga narodov začela septembra, kot je bilo predvideno. Kako je biti selektor v časih, ko je vprašanj veliko več kot odgovorov?
Dosti vprašanj je, da. Tekme so odpovedane oziroma prestavljene, kar je normalno v teh okoliščinah. Škoda majskega spektakla s Portugalsko, marčevskega termina in tekem s Turčijo ter Albanijo smo se prav tako veselili. Jasno je, da se bo nogomet spremenil, kot se bo spremenilo tudi življenje nasploh. Tudi meni ni enostavno poslušati vseh teh vprašanj, iskati vse te odgovore. 

Me pa kot človeka čudi, zakaj v teh časih prihaja do ideoloških razhajanj, ko je popolnoma jasno, da lahko pomagamo le en drugemu. V času pandemije, v katero smo se ljudje pahnili sami, lahko dokažemo, da znamo biti enotni, človeški. Vsak lahko na svoj način, na svojem področju, stori nekaj, kar nas bo pripeljalo do tega, da se bo življenje počasi normaliziralo.

Verjetno tako vi kot vaši varovanci obžalujete odpoved oziroma prestavitev tekme z aktualnim evropskim prvakom Portugalsko, za katero igra eden največjih zvezdnikov svetovnega nogometa Cristiano Ronaldo.
Tekma je žal odpovedana. Že na žrebu skupin za Ligo narodov v začetku marca v Amsterdamu sem dejal, da bo izredno težko sezono izpeljati do konca. Jasno je, da je skrb za zdravje na prvem mestu. Ne belim si glave s tem, kaj bi bilo, če bi bilo. Na Nogometni zvezi Slovenije bomo zelo hitro, ko bo to le omogočeno, začeli delati naprej. Treba je pripraviti določene strokovne stvari. Mene zanima le stroka. Mene zanima nogomet. 

Mene zanima tisto, česar zdaj ni, torej dogajanje na zelenici. Nogomet se bo spremenil, s tem se bo spremenil tudi ciklus reprezentančnih terminov. Tako Mednarodna nogometna zveza kot Evropska nogometna zveza pripravljata različne scenarije. Ni ga tega jasnovidca oziroma strokovnjaka, ki bi zdaj znal napovedati, v katero smer bo vse skupaj šlo. To je pandemija, dovolj veliko opozorilo za vse človeštvo.

Se strinjate s tem, kar je pred časom dejal tudi predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin, češ da je v teh časih preveč negativnega poročanja? Da potrebujemo več optimizma.
Že pred to krizo so bile udarne novice negativne. Bolj ali manj negativne. Zdaj, ko smo morali izstopiti iz cone udobja, so vse dobre besede, plemenita, človekoljubna dejanja, edina pot za izhod iz te krize. Menim, da predsednik Evropske nogometne zveze, gospod Aleksander Čeferin, ni povedal nič takšnega, kar, jaz upam, da, misli velika večina ljudi. Katera pot je prava? Menim, da imamo dobre strokovnjake, ki skrbijo za vse to. Morda potrebujemo le malo več reda, samodiscipline, vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti. In potem se bo ta zadeva enkrat verjetno končala.

V času te zdravstvene krize je Nogometna zveza Slovenije kadrovala. Novi direktor reprezentanc je postal Miran Pavlin. Se je NZS o tem predhodno posvetovala z vami?
Jasno, da smo se pogovarjali o vsem tem. Moja prva reakcija je bila, da je Pavlin eden izmed tistih, ki morajo ostati v slovenskem nogometu. Izkušnje takšnih ljudi, vse njihove minute, preživete v vrhunskem nogometu, njihovi goli, delovanje po igralski karieri ... Vse to šteje. Preprosto nimamo tako široke baze ljudi, da bi se kar na lahek način odrekali ljudi, ki hočejo, ki znajo, ki imajo voljo. Teh imen je sicer še nekaj, a če ostanemo pri Pavlinu: moje mnenje, da lahko naredi veliko dobrega. Jasno pa je, da pot ne bo lahka.

Omenili ste, da je v slovenskem nogometu ob Miranu Pavlinu še nekaj ljudi, ki bi koristili reprezentanci. Kdo na primer?
Zdaj se spet lahko pogovarjamo le na način, kaj bo, če bo. Kar mi gre malce na živce. Imena v slovenskem prostoru so znana. Kar se stroke tiče, imamo nekaj ljudi, ki so se že vpisali v zgodovino slovenskega nogometa. Milan Miklavič je bil direktor mlajših reprezentanc, zdaj ga je nasledil Miran Pavlin, ki bo za razliko od predhodnika, pomagal tudi v A-reprezentanci. To je zelo pomembna, odgovorna funkcija. Pogovarjam se s Pavlinom, pogovarjam se tudi z reprezentanti, skoraj vsaj dan. Sprašujem jih, kako so, kako razmišljajo, kako so prilagodili svoj način življenja. 

Kakšna bo vloga Mirana Pavlina v A-reprezentanci?
To je opredeljeno zelo natančno. Direktor reprezentanc ima zelo širok spekter nalog in obveznosti. Spremembe so se zgodile v času, ko reprezentančnih akcij ni, kar pomeni, da se lahko vsi dobro pripravimo in določimo, kdo je za kaj odgovoren. Zelo lahko namreč pride, tako sem tudi razumel namen tega vprašanja, do "križanja odgovornosti". Nekaj je biti selektor A-reprezentance, nekaj pa je biti direktor reprezentanc. 

Pred izbruhom novega koronavirusa je bilo kar nekaj slovenskih reprezentantov v izvrstni formi. Izpostavimo Josipa Iličića in Jana Oblaka.
Iličić in Oblak sta zaznamovala ne samo slovenski, ampak evropski, svetovni nogomet pred to pandemijo. Kdo je tega lahko bolj vesel kot selektor reprezentance, za katero igrata in v kateri imata pomembno vlogo tako na igrišču kot zunaj igrišča? Zgodovina nas uči, da so slovenski igralci že znali obeležiti določeno obdobje. V tem trenutku blestita omenjena, tudi Šporarju je uspel izjemno odmeven prestop. Še kar nekaj igralcev je nase opozorilo z dobrimi igrami.

 A to je bilo pred časom, ki ga živimo zdaj. Kdaj se bo vse to lahko nadaljevalo? Upam, da čim prej. Sicer verjetno v nekoliko drugačni obliki. Vsi deležniki bomo morali narediti vse, da se nogomet vrne v normalne tirnice. Če to pomeni, da bomo sprva igrali pred praznimi tribunami, v redu. Gospod Čeferin je napovedal, da se bo slej kot prej nogomet vrnil na televizijske zaslone. Je pa obdobje brez nogometa ustvarilo kar nekaj praznine. Ne samo meni, ki živim za nogomet, ampak tudi pri vseh ostalih ljudeh. Enostavno "fuzbal" nam manjka. Nogomet je bil namreč sestavni del življenja na več ravneh, na primer pri nas nogometnih delavcih, pa pri ljubiteljih nogometa, pa investitorjih v nogomet, pri tistih, ki jim je ustvarjal dobiček ... Ta krog se je zaprl. Zdaj čakamo, kaj se bo zgodilo. 

Trenutno lahko torej obujamo le spomine. Kako ste doživeli tiste štiri gole Iličića proti Valencii na povratni tekmi osmine finala Lige prvakov? To je podvig, ki ni uspel veliko nogometašem. 
Sprva mi je bila tekma "brez veze", saj na stadionu Mestalla ni bilo gledalcev. Potem pa se je začel šov, začel se je rokenrol. Ob vseh teh velikih zvezdnikih je bil kar naenkrat v ospredju naš igralec. Še enkrat: čestitke, to je veliko priznanje zanj. Štiri gole je zelo težko zabiti v Ligi prvakov na eni tekmi in "Jojo" jih je dal.  Pogovarjala sva se pred tednom, morda dvema. V zelo težkem položaju je trenutno v Bergamu. Vemo, kaj trenutno predstavlja Bergamo. Le upam lahko, da bodo vsi igralci ostali zdravi, da bodo ostale zdrave njihove družine in da se bomo lahko čim prej videli. Čeprav vem, da bo to šele septembra. 

Atalantin Iličić je blestel v Valencii, Atleticov Oblak je bil igralec tekme na povratni tekmi osmine finala Lige prvakov proti Liverpoolu ...
Da, treba je pokazati je svoj maksimum, ko je to najbolj pomembno. Atletico ni bil favorit proti Liverpoolu, ki je sicer pred tem malce začel popuščati tudi v angleškem prvenstvu. Mnogim ni bil všeč način, kako je Atletico izločil Liverpool, a menim, da je Atletico zmagal povsem zasluženo. Na obeh tekmah, predvsem pa na stadionu, je imel Jan odločilno vlogo. 

Ne nogometaši in trenerji Oblakovega Atletica ne Iličićeve Atalante se niso mogli izogniti nižanju plač. Se vam zdi to upravičeno?
Menim, da moramo v teh časih skrbeti predvsem za dobro komunikacijo. Jasno je, da bo večina klubov prišla v določene finančne težave, saj načrtovani prihodki v določeni meri ne bodo realizirani. Menim, da je to zadeva, ki jo je treba reševati z individualnimi pogovori, ne s posploševanjem. Menim pa, da bo marsikdo pod pretvezo reševanja iz te zdravstvene krize skušal reševati finančne težave, v katere je oziroma bi zapadel, tudi če krize ne bi bilo.

Številke v svetu nogometa pred pandemijo so bile astronomske, a nogomet tu ni bil izjema. Podobno je bilo pri golfu, košarki, v praktično vseh športih so se začele vrteti številke, pri katerih se normalnemu človeku zavrti. Ampak takšen je  šovbiznis, nogomet pa je del tega šovbiznisa. Preveč pozornosti se usmerja v to, da se morajo plače znižati nogometašem. V našem športu je namreč več deležnikov, ki so kovali dobičke. 

Ste morda v teh časih dobili občutek, da se od vrhunskih nogometašev in trenerjev zaradi denarne zmožnosti in, recimo temu, moralne obveznosti kar pričakuje, da bodo donirali del svojega denarja za boj proti epidemiji oz. pandemiji.
Ali je to moralna obveznost ali ne, niti ni tako pomembno. Vsak, ki misli dobro, naj pomaga na svoj način, kolikor je pač zmožen. Gledati prek tuje ograje se mi nikdar ni zdelo vredno. Na koncu koncev smo vsi skupaj v tem. Je pa jasno, da klubi razmišljajo o sebi, nogometaši o sebi. Kazati s prstom na kogarkoli ... Menim, da so te novice v zadnjih tednih, ki so preplavile svet, in sicer o takšnih in drugačnih odstotkih, nekaj, kar želijo sprovocirati predvsem mediji zaradi večje gledanosti oziroma branosti. Vsi moramo pokazati spoštovanje in razumevanje do časa, v katerem živimo. 

Vaša napoved: kako močno bo zdravstvena kriza slovenske klube udarila po žepu?
Spremenilo se bo vse skupaj. Jasno, denarja bo manj. A zaradi tega ne bo treba manj trenirati ali slabše igrati. Menim, da to lahko predstavlja tudi dodaten motiv, da se skozi vse težave čim prej prebijemo. Da lahko čim prej zadihamo s polnimi pljuči. Če že govorimo o virusu, ki zelo zelo vpliva na delovanje pljuč.

Če zaključiva s pozitivno mislijo: kakšen apel bi poslali reprezentantom, ostalim nogometašem, ljubiteljem nogometa, Slovencem v tej zdravstveni krizi?
Ne, res si ne želim nikomur soliti pameti. Želim si le, da bili enotni. Ne razumem, zakaj zdaj prihaja do ideoloških nasprotij? Zdaj moramo biti razumni, disciplinirani, storiti moramo vse, da bi se vsi čim bolj držali priporočil strokovnjakov s prve bojne črte. Oni vedo, zakaj gre, oni se soočajo s tem. Menim, da je število okuženih oziroma umrlih že v Sloveniji, kaj šele v tujini, grozljivo. Če ima kdo v takšnem položaju osebne interese, je ta zame malo "bolan". Še naprej se bom držal vsega, kar nam svetujejo strokovnjaki, da nam bo čim prej čim lažje, boljše.