Konec ere: Pol milijona navijačev v boju za vstopnice ob slovesu Diamanta

Najboljši strelec v zgodovini reprezentance Bosne in Hercegovine. Največ zbranih nastopov za izbrano vrsto "zmajev", kot svojim nogometašem pravijo v BiH. Prvi strelec na svetovnih prvenstvih v zgodovini države. Najstarejši strelec v zgodovini reprezentance. To in še mnogo več so pečati, ki jih je Edin Džeko pustil v dresu Bosne in Hercegovine. V skoraj dveh desetletjih dolgi reprezentančni karieri je postal pojem za bosanski nogomet ter se zapisal z zlatimi črkami v srca ljudi v Bosni ter okolici.

Džeko se je rodil v Sarajevu v takratni SFR Jugoslaviji. Izjavil je, da ga je družina vedno podpirala skozi vso njegovo kariero, še posebej oče, tudi sam nekdanji nogometaš, ki ga je zvesto spremljal na treninge, ko je bil Džeko še v Željezničarju.

Pri šestih letih ga je ujel uničujoči ogenj vojne – začelo se je štiriletno obleganje Sarajeva. Ko je bila njihova hiša porušena, je 15 članov družine zaživelo v komaj 35 kvadratnih metrov velikem stanovanju starih staršev. Sredi vojnega pustošenja v soseski Otoka je bil nogomet njegov edini pobeg. Večino vojnih dni je preživel na igrišču z žogo pri nogah. Toda prav tam bi se njegova zgodba lahko tragično končala, še preden se je zares začela. Na srečo je takrat prevladal materinski instinkt: ko mu je mama nekega dne prepovedala igro zunaj, je na lokalno igrišče padla granata in vzela življenja več njegovih vrstnikov.

Kljub odraščanju v vojni mu ta ni mogla odvzeti nogometnih sanj. Po prvih korakih pri Željezničarju si je evropsko pot dokončno ustvaril v nemškem Wolfsburgu in ga leta 2009 popeljal do zgodovinskega naslova v Bundesligi. Sledila je bogata evropska kariera. Od Anglije in Manchester Cityja do Italije, kjer je blestel pri Romi, pri kateri je postal najboljši tuji strelec v zgodovini, do Interja, s katerim je igral finale lige prvakov.

Za reprezentanco je debitiral 2. junija 2007 proti Turčiji. Bil je to nepozaben prvenec, saj je v sodnikovem dodatku prvega polčasa dosegel izjemen gol z volejem.

Od takrat je za "Zmaje" zbral kar 151 nastopov in dosegel 73 golov. Z reprezentanco je nastopil tudi na dveh velikih tekmovanjih – obakrat na svetovnem prvenstvu. Leta 2014 je igral v Braziliji, leta 2026 pa bo Bosno in Hercegovino zastopal še na mundialu v ZDA, Kanadi in Mehiki.

Glede na vse uspehe, ki jih je Džeko dosegel tako na individualni kot reprezentančni ravni, ni presenetljivo, da je njegov najbolj prepoznaven vzdevek "Bosanski diamant". Nadimek mu je med enim od prenosov tekme nadel bosanski športni komentator Marjan Mijajlović, vzdevek pa se ga je od takrat neizbrisno prijel.

Ko je Edin Džeko napovedal slovo od reprezentančnega dresa, je v njegovi domovini zavladala prava nogometna mrzlica. Zdi se, da želijo biti prav vsi del zgodovinskega večera – tekme, na kateri bo Džeko še 152. in hkrati zadnjič oblekel dres Bosne in Hercegovine.

Nogometna zveza Bosne in Hercegovine je sporočila, da je prispelo skoraj pol milijona prošenj za vstopnice za tekmo proti Švedski v Zenici. Stadion Bilino Polje sprejme 11.000 ljudi, a je bil razprodan v vsega 14 minutah. Seveda vstopnic niso mogli dobiti vsi, ki so si jih želeli. Ogromno povpraševanje pa je odprlo vrata tudi preprodajalcem. Eden izmed njih je šel celo tako daleč, da je vstopnico ponudil za kar 16-kratnik uradne cene. Za mesto na zahodni tribuni, ki ga je kupil za 30 evrov, zdaj zahteva neverjetnih 500 evrov.

Morda se zdi 500 evrov za 90 minut nogometa noro. A včasih ne plačuješ za tekmo in za 22 igralcev, ki tečejo po zelenici.

In to, da so ljudje pripravljeni plačati vrtoglave zneske, je znak, da Edin Džeko za navijače ni bil zgolj igralec. Bil je upanje, ko je bilo najtežje, junak v trenutkih, ko je bilo treba verjeti, in eden tistih, ob katerih je marsikatero bosansko srce bilo nekoliko močneje. Postal je del spomina, ponosa in identitete. In ko bo nekoč čas odnesel zadnje minute njegove reprezentančne kariere, bodo ostale številke, rekordi in lovorike. A predvsem bo ostala zgodba o človeku, ki je v dresu "Zmajev" pustil srce.