Legendarni Diego praznuje: 60 let vzponov in padcev božje roke

Nogometaš, ki prav danes praznuje 60. rojstni dan, velja za enega najboljših na svetu. Pred dobo Lionela Messija in Cristiana Ronalda je bil del zgodbe in večnega prepira o tem, kdo je res najboljši - le da je bil njegov tekmec 20 let starejši Brazilec Pele.

Čeprav je zdaj, ko so njegova najboljša in aktivna leta že precej oddaljena, morda bolj znan po (milo rečeno) živahnem uživanju življenja, sporih, prepirih, zdravstvenih težavah in še čem, pa je v spominu množic navijačev ostal predvsem kot nogometni zvezdnik.

Verjetno je prva asociacija ob imenu Maradona božja roka. Ta vzdevek je dobil po spornem golu leta 1986, ki ga je na svetovnem prvenstvu v Mehiki proti Angliji dosegel z roko. Tega niti ni skrival, pojasnil je pač, da je zadetek proti Angležem dosegel ob pomoči "božje roke". In spet so imeli njegovi privrženci en razlog več za navdušenje, njegovi nasprotniki pa za jezo.

Nenazadnje se je k tej večni temi vrnil tudi v dneh pred osebnim praznikom. "Imam veliko željo – da bi še enkrat stopil na igrišče in dosegel še en gol proti Angliji. Tokrat z desno roko," je nedavno dejal v za časnik France Football.

Zaveda se, da ga je – in ga še bo – prav ta zadetek spremljal vse življenje, v dobrem in slabem. Nekoč prej je o tem nekoliko resneje dejal, da bi zdaj, če bi imel možnost, reagiral drugače. "Če bi lahko spreminjal zgodovino, bi jo. Toda gol je gol in Argentina je postala svetovni prvak, jaz pa sem bil najboljši nogometaš na svetu."

Ko so ga vprašali, kaj je po njegovem najpomembnejše, kar je dal nogometu, pa je bil njegov odgovor neznačilno skromen: "To, da so bili ljudje zaradi mene srečni. Da so lahko tisti, ki so gledali moje igre, uživali in se zabavali."

Letošnji rojstni dan bo proslavljal skromneje, kot ga je v preteklosti. Trenutno je namreč v samoizolaciji, ker je bil njegov osebni stražar pozitiven na novi koronavirus, prav Maradona pa je eden tistih, ki po vseh merilih sodijo med najbolj ogrožene.

Znane so njegove številne zdravstvene težave, v letih po koncu kariere so se pojavile tudi težave s prekomerno težo, večkrat je zašel na stranpoti z alkoholom in drogami. Preživel je dva srčna napada in prebolel hepatitis, predpisali so mu stroge diete, ga pošiljali na klinike za odvajanje od alkohola ... Zato v njegovi ekipi Gimnasia y Esgrima La Plata, kjer je našel zadnjo trenersko službo, najbrž ne bodo zamerili, če ga danes ne bo na stadion.

Talent in divji življenjski slog sta ga spremljala že od mladih let. "Preprosto se ni moglo končati drugače," je dejal njegov nekdanji soigralec v argentinski reprezentanci in pri moštvu Boca Juniors Hugo Perotti.

Takoj pokazal, za kakšen talent gre
Maradona se je rodil 30. oktobra 1960 v revnem predelu Buenos Airesa. Hitro je presegel domače okolje: pri 15 je postal igralec članske ekipe, pri 16 prvič nastopil za reprezentanco, pri 19 je bil prvič najboljši igralec Južne Amerike. Čeprav bi si navijači Boce želeli, da bi ostal za vedno, je šel v svet. Leta 1982 h katalonskemu velikanu Barceloni, potem k Napoliju, kjer je osvojil dva naslova italijanskega prvaka in užival status božanstva.

Nekaj podobnega je veljalo v domovini, ko je leta 1986 skorajda sam spravil reprezentanco do drugega in do zdaj zadnjega naslova svetovnega prvaka. Štiri leta pozneje je bil spet v finalu, a so se Nemci maščevali za poraz v Mehiki. To je bil argentinski poraz, ki je pomenil tudi začetek njegove poti navzdol.

Maradona se je namreč od takrat naprej vse manj pojavljal na prvih športnih straneh in vse več na straneh kronike. Prva črna pika je bila prepoved nastopanja za Napoli zaradi jemanja kokaina, leta 1994 pa je v ob zadnjem poskusu, da bi oživil kariero, še enkrat padel na testiranju in se s svetovnega prvenstva predčasno vrnil domov.

"Odrezali so mi noge," je takrat dejal Maradona. Čeprav se je potem v upokojenskih letih še vrnil k Boci, je bilo jasno, da je njegova zvezda zašla. V 21 letih na sceni je nastopil na 679 tekmah, dosegel je 346 golov.

Kot trener pa je bil precej manj uspešen: leta 2010 je kljub Messijem v igralski vlogi neuspešen na SP, na klubski sceni pa nikoli ni vodil kakšnega res velikega kluba. Služboval v Združenih arabskih Emiratih, Mehiki in v domovini.

Nenazadnje pa Maradona ni bil znan le kot športni velikan. Za dodatno zbujanje pozornosti je znal poskrbeti tudi s prijateljevanjem z izpostavljenimi političnimi voditelji Južne Amerike, predvsem s kubanskim revolucionarjem Fidelom Castrom in venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom.

Pestro je tudi njegovo družinsko življenje. Dolgo je veljala uradna verzija o le dveh hčerkah, Dalmi in Giannini, ki sta se mu rodili v zvezi z ženo Claudio. A po ločitvi se je izkazalo, da ima še pet otrok iz zunajzakonskih zvez, v sedanji zvezi pa ima še sedemletnega sina Diega Fernanda. "Še tri in boš imel svojo enajsterico," je očeta nekoč na ta račun na družbenih omrežjih podražila hči Giannina.