Legendarni 'El Pibe' v zadnjem intervjuju: Bil sem, obstajal sem in srečen sem

Daljši pogovor z novinarjem Clarina je eden od najboljših nogometašev vseh časov opravil dan pred svojim 60. rojstnim dnem. Mnogi so prepričani, da je nesmrtni Diego Armando Maradona takrat povedal vse, kar mu je zadnja leta ležalo na duši.

Od sreče in zadovoljstva, ko je lahko "čaral" na nogometnih zelenicah po vsem svetu, prek žal neljubih skušnjav v Neaplju, ki so ga bržkone stale daljše in uspešnejše kariere, do zadnjih let, ko je v trenerski vlogi privabljal pozornost slehernega ljubitelja nogometa, vse od Belorusije, prek Mehike do rodne Argentine. Diego je bil, je in bo ostal v očeh mnogih ljubiteljev igre z okroglim usnjem eden in edini, neponovljiv! 

"Sprašujete me, katera je najboljša in katera najslabša stvar, ki se mi je zgodila v življenju? Takole bom rekel ... Bil sem, obstajal sem in srečen sem. Nogomet mi je dal vse in še več, kar sem si lahko želel. Če ne bi podlegel skušnjavam z odvisnostjo, bi igral precej dlje in imel uspešnejšo kariero. Danes (pred mesecem dni v času intervjuja, op. a.) se počutim dobro in obžalujem le eno stvar," je uvodoma dejal kapetan zlate argentinske izbrane vrste s svetovnega prvenstva v Mehiki 1986. "Da mi Bog nameni en, samo en dan, da ga preživim s staršema. Z mamo, ki me tudi zdaj ponosno opazuje od tam zgoraj. Vem, da je kljub vsem težavam, ki sem jih povzročil, še vedno ponosna name. To je ena od stvari, ki jih tako zelo obžalujem," je nadaljeval veliki Diego, ki se je med drugim dotaknil tudi temnega obdobja v karieri.

"Žal so se slabe stvari, ki sem jih izkusil kot nogometaš, prenesle naprej v moje življenje po zaključku nogometne kariere. Ne mine dan, ko se ne vprašam, kaj mi je bilo tega treba. Zakaj sem počel te neumnosti, ki so prizadele mojo družino – starše, nekdanjo ženo, moje otroke ... Ko enkrat človek zapade v črno luknjo, se je iz nje zelo težko izvleči. Neznosno mi je žal, da sem v določenem življenjskem obdobju počel določene stvari, ki mi niso v čast. Ravno nasprotno, včasih me je sram," je poudaril mnogo prezgodaj pokojni Maradona in se v zaključku pogovora dotaknil nič kaj svetlega, aktualnega trenutka argentinskega naroda.

"Moja največja želja je, da pandemija koronavirusne bolezni čim prej mine. In da se moja Argentina znova postavi na noge. Žalostijo me vsakodnevni prizori revščine, lakote otrok ter brezupa mladih in nadarjenih ljudi, ki ne vidijo izhoda iz velike ekonomske krize, ki že vrsto let uničuje našo lepo državo. To je zagotovo najhujša stvar, ki se nam je lahko zgodila. Še nikoli v življenju nisem izkusil česa podobnega. Mi v Latinski Ameriki se sicer dobro spopadamo z različni izzivi, ampak ta koronavirus je resnično nekaj groznega. Mladi so povsem otopeli, mnogi so ostali brez služb, nekateri nimajo kaj za jesti ... Verjamem ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki pravi, da bodo kmalu našli ustrezno cepivo proti tej bolezni. Vsem ljudem tega sveta želim le najboljše," so bile zadnje besede nesmrtnega Diega Armanda Maradone.