Finale Lige Evropa: kdo bo rešil katastrofalno sezono?

Pot do finala

Tottenham in Manchester United sta sezono v drugem najelitnejšem evropskem klubskem tekmovanju začela brez večjih težav. Rdeči vragi so ligaški del sklenili na tretjem mestu, Londončani pa s točko manj mesto pod njimi. Slednji so za vozovnico za Bilbao izločili nizozemski AZ Alkmaar, nemški Eintracht in norveški Bodo/Glimt, Manchester United pa poleg francoskega Lyona še španska Real Sociedad in Athletic, ki je imel možnost za finale na domačem stadionu.

Tottenham po šestih letih ponovno v evropskem finalu

Ko smo v Ligi Evropa nazadnje spremljali angleški finale (2019), ko je Chelsea s 4:1 premagal Arsenal, so se nogometaši Tottenhama pripravljali na največjo tekmo v klubski zgodovini. Takrat so po nepozabni sezoni v Ligi prvakov prišli do finala, kjer je njihove načrte prekrižal Liverpool.

A tokrat jim bo nasproti stal ljubši nasprotnik. Tottenham je proti Manchester Unitedu nazadnje izgubil leta 2022, v letošnji sezoni pa so dobili vse tri medsebojne obračune – dva v angleškem prvenstvu in enega v ligaškem pokalu. Motiva, da zmagovalni niz podaljšajo, jim vsekakor ne primanjkuje, saj na veliko lovoriko čakajo že vse od leta 2008, ko so osvojili ligaški pokal.

Trofejo je navijačem Tottenhama že na začetku sezone med vrsticami obljubil trener Ange Postecoglou: "V svoji drugi sezoni na klopi kluba zmeraj osvojim lovoriko," je septembra lani dejal 59-letni Grk, ki je na klop Spursov sedel junija 2023. Na omenjeno izjavo so ga pred današnjim finalom ponovno opomnili novinarji, Postecoglou pa jim je odvrnil v svojem slogu: "Se opravičujem, ker sem takrat na vprašanje odgovoril pravilno. Bom v prihodnje lagal, da bo ljudem lažje."

Bo Manchester United še drugič osvojil Ligo Evropa?

Tottenham je omenjeno tekmovanje oziroma predhodnik, ki se je imenoval Uefa Cup osvojil že dvakrat, natančneje v letih 1972 in 1984, edini uspeh rdečih vragov pa je veliko bolj svež. Slednji so se pred osmimi leti v Stockholmu pomerili z Ajaxom, Paul Pogba in Henrikh Mkhitaryan pa sta takrat klubu prinesla prvo lovoriko v Ligi Evropa.

Dosežek legendarnega Joseja Mourinha bo danes želel ponoviti njegov rojak Ruben Amorim, ki klub iz Old Trafforda vodi od novembra lani. Navijači so 40-letnika sprejeli z visokimi pričakovanji, saj je pred selitvijo v Manchester navduševal na klopi lizbonskega Sportinga. A ekipa se še zmeraj ni povsem uigrala, Amorim pa od prestopa še ni uspel povezati več kot treh zaporednih zmag.

Vsi neuspehi, pod katere se je doslej podpisal Amorim, pa utegnejo biti hitro pozabljeni, saj večina navijačev Manchester Uniteda verjame, da je prav Portugalec tisti, ki jim bo po letu dni, ko so po zmagi proti mestnim rivalom osvojili angleški FA pokal, prinesel novo pomembno trofejo.

Dva finalista, dve sezoni za pozabo

Sezono kluba iz severnega dela Londona so zaznamovale številne poškodbe. Do novembra je iz moštva izpadlo šest nogometašev prve ekipe, med njimi Cristian Romero in Micky van de Ven, ki sta sicer zabetonirana v osrčju obrambe Spursov. Sledila je poškodba vratarja Guglielma Vicaria, do novega leta pa je bilo na seznamu poškodovanih že devet nogometašev. Kriza s poškodbami se je nato še dodatno poglobila, proti koncu sezone pa so se zvezdniki ekipe začeli počasi vračati.

A bilo je prepozno, da bi lahko v domačem prvenstvu in angleških pokalih še kaj rešili, saj so v začetku februarja v polfinalu ligaškega pokala izgubili proti Liverpoolu, nekaj dni kasneje pa se je po porazu proti Aston Villi končala tudi njihova pot v FA pokalu. V prvenstvu je situacija še veliko bolj zaskrbljujoča, saj so že lep čas v spodnjem delu lestvice, trenutno pa zasedajo 17. mesto.

S točko več je mesto nad njimi Manchester United, ki je ob prihodu Amorima zasedal 14. položaj na lestvici. Portugalec je na klopi 20-kratnih državnih prvakov nasledil nizozemskega strokovnjaka Erika ten Haga, ki je z rdečimi vragi slabo startal v sezono, nadaljevanje pa je bilo le še slabše. "Amorim potrebuje čas," menijo navijači Manchester Uniteda, a hkrati upajo, da je njihov čas danes.

Koga bosta ekipi pogrešali?

Tudi pred četrtim, z naskokom najpomembnejšim medsebojnim obračunom omenjenih ekip v letošnji sezoni je spisek poškodovanih daljši pri Londončanih. Največje vprašanje pred današnjim finalom je, koga bo Postecoglou začel na položaju ofenzivnega vezista. Tam sta v tej sezoni največ igrala James Maddison in Dejan Kulusevski, ki sta zaradi poškodbe kolena že sklenila letošnjo sezono. Na tem položaju bi lahko zaigral mladi švedski biser Lucas Bergvall, a je tudi on zaradi poškodbe gležnja izpustil zadnjih pet tekem in po besedah trenerja ne bo nared za spektakel v Bilbau. Poleg omenjenih bodo odsotni še Radu Dragusin, Timo Werner in Dane Scarlett.

Na drugi strani bosta finalni obračun prisiljena izpustiti le dva nogometaša – Matthijs de Ligt in Lisandro Martinez. Slednji je zaradi poškodbe križnih vezi sezono zaključil že februarja.

Kaj sta povedala trenerja?

"V klub sem prišel z  jasnimi cilji. Potrudil sem se po svojih najboljših močeh, da se držim tega procesa – pripeljati klub do točke, kjer se lahko poteguje za lovorike, hkrati pa pomladiti ekipo in spremeniti slog igre. To je bila zahtevna naloga s številnimi izzivi. Zdaj imam priložnost, da izpolnim glavno nalogo, ki mi je bila zaupana – prinesti lovorike v klub," je svoje misli strnil Postecoglou, katerega moštvo so pred začetkom sezone okrepili 18-letna Bergvall in Archie Gray ter 19-letni Wilson Odobert, pozimi pa se je kot posojen nogometaš klubu pridružil še 19-letni Mathys Tel.

"Ta sezona je bila za vse zelo težka. Rezultati in spremembe v strokovnem štabu vplivajo na klub. S tem se soočamo in spreminjamo način igre. Ta tekma ne bo spremenila sezone, lahko pa v primeru zmage prinese občutek, na katerem bomo gradili prihodnost. Imamo večje izzive, s katerimi se moramo soočiti, da klub spet pripeljemo na vrh, ta naslov pa nam lahko da moč, da naredimo, kar je potrebno," je povedal Amorim, ki bo danes napadal svojo sedmo trofejo v trenerski karieri.