Pravilo 50 + 1: čar ali prekletstvo nemškega nogometa?

Od sezone 1998/1999 je v Nemčiji v veljavi tako imenovano pravilo 50+1, ki v praksi pomeni, da morajo imeti navijači v lasti vsaj 51-odstotni delež svojih klubov. Tujim investitorjem je tako onemogočeno popolno nadziranje klubov. Glavno besedo imajo navijači, ki na letnih skupščinah demokratično sprejemajo najpomembnejše odločitve.

Tudi zato sta Bayern München in Borussia Dortmund zavrnila povabilo v neslavno propadlo Superligo, še preden bi ju v to prisilil gnev navijačev, kot se je denimo zgodilo pri angleških klubih.

Pravilo, ki je poleg Nemčije v veljavi tudi na Švedskem, ima tudi svoje slabosti. Po mnenju mnogih je njegova največja težava, da odvrača morebitne tuje investitorje v nemški nogomet, zaradi česar je ta, kot denimo radi poudarjajo vodilni možje Bayerna, manj konkurenčen v Evropi.

Prejšnji direktor Karl-Heinz Rummenigge je bil glasen zagovornik odprave pravila, zaradi česar si je nakopal gnev lastnih navijačev. Njegov naslednik Jan-Christian Dreesen deli isto mnenje. "Verjamemo, da bi se moral vsak klub odločati zase. Potrebujemo tekmovalno Bundesligo. Upam, da bodo to uvideli tudi kolegi iz Dortmunda, Leipziga, Stuttgarta in bodo lahko držali ritem z nami," je pred časom dejal v intervjuju za Bild.

Argument, da je nemški nogomet zaradi pomanjkanja tujih investitorjev nekonkurenčen in bi moral zato čim prej odpraviti pravilo 50+1, hitro pade v vodo ob pogledu na tekmovalne dosežke Bayerna. Bavarci so nazadnje Evropo pokorili leta 2020, odtlej so se vselej uvrstili vsaj v četrtfinale, medtem ko je Borussia Dortmund pred dvema letoma prišla do finala. Istega leta je v finalu Lige Evropa igral Bayer Leverkusen.

Po drugi strani prav to pravilo nemškim navijačem jamči bistveno večjo moč, kot jo imajo podporniki klubov v drugih najmočnejših evropskih prvenstvih, kjer so vse pogosteje bolj kot navijači dojeti kot stranke za ustvarjanje zaslužka. Rezultat tega so denimo cene vstopnic. Najcenejša letna vstopnica za prvenstvene tekme Bayerna je denimo letos znašala zgolj 175 evrov, le 15 evrov več, kot so za stalno mesto na tribuni C morali odšteti privrženci Olimpije.

Posledično je vzdušje na prvenstvenih tekmah nemških klubov neprimerno boljše kot denimo v dveh najmočnejših prvenstvih – v Angliji in Španiji. S povprečjem 42.257 je Bundesliga najbolj obiskana liga na svetu. Ta primat drži že vrsto sezon, pri čemer visoko kotira tudi druga nemška liga, ki je denimo v tej sezoni bolje obiskana kot francoska Ligue 1. Prav zato navijači, še posebej organizirane skupine, jasno in glasno zahtevajo, da pravilo ostane v veljavi.

Da je 50+1 temelj nemške nogometne identitete, izpostavlja novinar Bilda Nico Linner, s katerim smo se pogovarjali dan pred povratnim srečanjem Bayern – PSG. Kot pravi, je ta tematika že vrsto let kamen spotike med vodilnimi v klubih in njihovimi navijači, ki o najpomembnejših zadevah odločajo na letnih skupščinah.

"Bayern je tako uspešen, da kljub upoštevanju pravila drži korak z najboljšimi v Evropi. Vendar si za razliko od angleških klubov ne more privoščiti treh ali štirih spodletelih okrepitev, ker preprosto nima dovolj denarja," pravi Linner in dodaja, da 50+1 predvsem zavira napredek ostalih klubov, ki ne premorejo toliko denarja in se zato enostavno ne morejo kosati s klubi iz Anglije in Španije.

Po drugi strani pa je prav to pravilo eden glavnih razlogov, da se lahko Nemčija pohvali z zares fantastično nogometno kulturo, kjer se podpora klubom prenaša iz roda v rod. Osem nemških klubov ima vsaj sto tisoč aktivnih članov. Bayern je v tem pogledu prvi v konkurenci vseh športnih kolektivov na svetu s kar 432.500 včlanjenimi navijači, ki lahko v zameno za letno članarino soodločajo o prihodnosti kluba.

"Navijači v Nemčiji so izjemno ponosni na 50+1. Ponosni so, da so lahko tudi uradno del svojega kluba," o miselnosti tukajšnjih navijačev, ki jo še kako pogrešamo pri nas, še pravi Linner.

Velja omeniti še, da ima Bayern v svojem statutu zapisano, da morajo imeti člani vsaj 70-odstotni delež kluba, torej še mnogo več kot uzakonjenih 51 odstotkov. Pa se kljub temu povsem enakovredno kosa z bistveno bogatejšimi klubi, ki iz držav Bližnjega vzhoda črpajo neomejene količine denarja. Mednje seveda sodi tudi PSG.

Prav zato nocojšnji obračun ne bo zgolj poslastica za nevtralne navijače, ampak tudi dvoboj dveh diametralno nasprotnih nogometnih ideologij.