Enrique: Ne potrebujem zmage v Ligi prvakov, da se spomnim svoje hčere

Po Barceloni leta 2015 je Luis Enrique na nogometni vrh Evrope popeljal še Paris Saint-Germain.

"Osvojiti Ligo prvakov je vedno posebno, a ker je to prvič za PSG, je še toliko bolj posebno. Vsi povezani s klubom si bomo ta trenutek zapomnili do konca življenja. Mislim, da je ekipa igrala zelo dobro, brez pritiska, ki smo ga čutili na začetku tedna. Ko si bom v miru pogledal tekmo, bom verjetno še bolj vesel kot danes. Mislim, da je bila tekma težka, a Interju nismo pustili igrati njihovega nogometa in ko smo zadeli iz prvih dveh priložnosti, ki smo jih imeli, je šlo vse kot po maslu. Res dobra predstava," je svoje misli takoj po tekmi strnil španski strateg.

Enrique je z zmago proti Interju izpolni tudi osebni cilj: "Res sem vesel, ker sem se od samega prihoda v Pariz želel vpisati v zgodovino kluba. Veliko mi pomeni to, na kakšen način smo odigrali finale. Moram čestitati igralcem, ekipi in seveda navijačem. Neverjetno je, kako glasno so nas podpirali."

In ne le podpirali, navijači PSG-ja so se Enrqueju poklonili z lepo gesto v spomin njegovi prezgodaj preminuli hčerki Xani.

"Ta gesta mi res veliko pomeni, a ne potrebujem zmage v Ligi prvakov, da se spomnim svoje hčerke. Ona je vedno z mano, še posebej v težkih trenutkih, ker je mene in mojo družino naučila, da moramo tudi v slabih trenutkih iskati pozitivne stvari," je o gesti navijačev PSG-ja povedal Enrique, ki je po tekmi oblekel majico s podobo Xane, ki maha s PSG-jevo zastavo.

Enrique ima z ženo Eleno Cullell, s katero sta poročena od decembra 1997 dva otroka, in sicer 26-letnega Pacha in leto mlajšo Siro. Njuna najmlajša hči Xana pa je avgusta 2019 pri zgolj devetih letih umrla le nekaj mesecev po tem, ko so ji diagnosticirali raka kostnega mozga.

Sobotni finale pa prinaša tudi druge žalostne zgodbe, ki so pogosto očem skrite. Po veliki zmagi so čustva preplavila tudi pomočnika trenerja, Rafaela Pola, ki je pred pol leta zaradi bolezni izgubil svojo ženo. Medtem ko so drugi slavili, je sam objokan obstal. Življenje je včasih precej kruto, a nas vedno znova opominja, da je lahko tudi izjemno lepo – tako kot v soboto zvečer za celotno ekipo PSG-ja.