- FOTO: Jakob Batič
- FOTO: Jakob Batič
- FOTO: Jakob Batič
- FOTO: Jakob Batič
- FOTO: Jakob Batič
- FOTO: Jakob Batič
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Uefa je že v četrtek odprla svoji uradni navijaški coni, ki večjega števila navijačev nista uspeli privabiti. Zato pa je bilo na dan tekme povsem drugače v navijaški coni, ki jo je organiziral klub z Anfielda. Postavili so jo na ulici Cours de Vincennes. Morda se jo spomnite, saj so prav tam pred leti potekale znamenite demonstracije rumenih jopičev.
V Pariz je dopotovalo okoli 60 tisoč navijačev Redsov, večina njih je soboto preživela prav na že omenjeni ulici, ki je bila premajhna, da bi sprejela vse. Zaradi časovne stiske tudi naši ekipi vanjo ni uspelo priti, smo pa vseeno lahko začutili neverjetno evforijo, ki je vladala med privrženci Liverpoola.
Ob tem, ko je iz njihovih grl odmeval legendarna himna You’ll never walk allone (nikoli ne boš hodil sam, op. a.), ko je dim iz bakel polnil že tako naelektreno ozračje in je pivo teklo v potokih, prav nihče ni dvomil, da se bodo Redsi domov vrnili s svojim sedmim evropskim naslovom.
Prvega so leta 1977 osvojili v Rimu, tretjega štiri leta kasneje pa prav v Parizu, ko so z 1:0 ugnali madridski Real. Tisto tekmo je v živo videl eden od naših sogovorcev Chris. 41 let kasneje se je na kraj, kjer je doživel enega največjih uspehov svojega kluba, vrnil z isto zastavo. "Takrat sem bil star 19. Prišel sem v Pariz brez vstopnice, a jo nato uspel kupiti pred stadionom. Imel sem jo med navijači Reala, zato sem moral preskočiti nekaj ograj, da sem prišel med svoje," se je z nasmeškom na obrazu spominjal Chris.
Več kot 50 let mlajši od njega je bil v polno bojno opremo odeti Charles, ki je v Pariz prišel skupaj s staršema. Njegov oče je ponosno povedal, da je pri sedmih letih to za Chrisa že tretji finale Lige prvakov. Skupaj sta bila v Kijevu in Madridu in tudi tokrat nista niti pomislila, da se iz Nottinghama, kjer živita, ne bi odpravila v Pariz. "Brez vstopnic smo, a ni še konec, morda nam jih uspe najti," je povedal Charlesov oče.
Vprašali smo ga tudi, koliko bi bil pripravljen odšteti zanje. "Dva tisočaka za vsako," je odvrnil in s tem poskrbel, da je v ozadju vstala njegova žena. Pikro je pripomnila, da toliko denarja enostavno nimajo.
V navijaški coni, ki jo je popestril koncert priljubljenega Liverpoolovega navijača Jamieja Websterja, je bilo po nekaterih podatkih okoli 45 tisoč navijačev. Ker je Uefa Redsom za finale namenila le 20 tisoč vstopnic, je bilo jasno, da večina tekme ne bo spremljala na stadionu.
Koliko pa so bili za najbolj iskan košček papirja ta konec tedna pripravljeni odšteti? Različno. Eden od navijačev nas je presenetil, ko je dejal, da je v Pariz prišel predvsem zaradi vzdušja, zato vstopnice za nekajkratno ceno ne bi kupil. Spet drugi so bili podobnega mnenja kot Charlesov oče. Odšteli bi do nekaj tisoč evrov, samo da svoje Redse vidijo v živo.
Zanimivi so bili tudi odzivi, ko smo navijače spraševali, kakšen bo razplet tekme. Seveda smo že vnaprej poznali odgovor. Vseeno pa smo bili presenečeni, saj jih je velika večina kot iz topa izstrelila isti rezultat (3:1). Benzema je bil po njihovo vseeno predober, da ne bi zabil vsaj enkrat. "A Salah je še boljši. Maščeval se bo za tisto, kar se je zgodilo v Kijevu," je s pivo v roki dodal eden od navijačev.
Ko smo se okoli poldan le izvlekli iz ogromne gneče in nekaj sto metrov stran od navijaške cone parkirali avtomobil, nas je presenetila tudi relativno skromna policijska prezenca. Kasneje se je izkazalo, da je bila ta odločitev upravičena. Navijači Liverpoola namreč niso povzročali nikakršnih težav. Prijateljsko nastrojeni pa so bili tudi do predstavnikov medijev, kar za tiste najbolj vnete navijače ne moremo trditi vedno.
Na koncu se zanje pariška izkušnja ni končala po željah. Tisti, ki so imeli to srečo, da so prišli do vstopnic, so stadion Stade de France v večini razočarano zapustili že kmalu po zadnjem sodniškem žvižgu. Čestitati so morali tekmecem za drugim golom, navijačem Reala. Mi pa jim lahko čestitamo, da so v soboto čez dan pričarali sijajno vzdušje. Takšno vzdušje, ki smo ga v negotovih koronskih časih še kako prekleto pogrešali.
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.