Interjeve nogometaše pričakal le en navijač: Jaz sem edini bedak

Tihi obrazi, prazno letališče in en sam zvesti navijač

Dan po nočni mori v Münchnu je bil za Inter še težji. Sanje o evropski veličini so se razblinile v nekaj urah, za seboj pa pustile sledi frustracij, razočaranja in grenkega obžalovanja. Navzoči italijanski novinarji so sramotni poraz s 5:0 proti PSG-ju poimenovali najtemnejši trenutek sodobne klubske zgodovine.

Interjeva ekipa je pristala na domačih tleh v skoraj popolni tišini. Na letališču Malpensa jih je pričakal le en navijač. "Sem edini bedak tukaj ...," je za italijanski časnik Gazzetta dello Sport dejal privrženec nerazzurrov Marco in dodal: "... ampak ti fantje si še vedno zaslužijo aplavz. Tudi ko izgubijo, ostajajo naši fantje. In včasih je to, da si zvest, pomembnejše od zmage."

Tihi pogreb evropskih ambicij se je odvil med Terminalom 1 in Terminalom 2, kjer so nogometaši, obkroženi z varnostniki in policijskimi vozili, drug za drugim v tišini zapuščali letalo kot poraženci. Brez novinarskih izjav, brez navijaških vzklikov, le sklonjene glave in pogled v tla. 

Najprej Stefan de Vrij, sledili so mu Lautaro Martinez, Hakan Calhanoglu, Marcus Thuram, trener Simone Inzaghi in zadnji Francesco Acerbi. Nihče ni spregovoril. Edini znak človeškosti je bil droben pozdrav Acerbija tik pred vstopom na avtobus. Thuram ni niti dvignil roke, situacijo opisujejo italijanski novinarji. In niti trener Simone Inzaghi – morda v svojih zadnjih trenutkih na klopi Interja – ni pokazal čustev. 

Od sanj do nočne more

V manj kot mesecu dni se je Interjeva sezona sesula kot hišica iz kart. V italijanskem pokalu so se morali nerazzurri posloviti že v polfinalu, ko jih je izločil večni mestni rival AC Milan. Scudetto je romal v roke Napolija, zdaj pa še evropski brodolom.

Interjeva sezona 2024/25 bo v zgodovino zapisana z grenkim priokusom. Z upi, ki so razpadli, in z ekipo, ki bo morala v prihodnjih mesecih poiskati nov začetek.