Za skrivnostnim psevdonimom "John" se je skrival Rui Pinto, samouk s področja informatike in nekdanji študent zgodovine iz Portugalske. Njegova razkritja so za vedno spremenila pogled na finančno ozadje evropskega nogometa.
Od Football Leaksa do padca Manchester Cityja
Največji pretres je sledil novembra 2018, ko je nemški Spiegel na podlagi Pintovih dokumentov objavil serijo člankov o domnevnih finančnih nepravilnostih Manchester Cityja.
Klub je obtožbe ves čas zavračal in vztrajal, da so bili dokumenti pridobljeni z nezakonitim hekerskim vdorom. Razplet zgodbe je sledil letos, ko je neodvisna komisija Manchester City spoznala za krivega v kar 114 točkah obtožnice. Pinto je odločitev označil za "zgodovinski trenutek za angleški nogomet".
Medtem se je tudi sam znašel v središču pravnih postopkov. Po izročitvi Portugalski se je soočil s stotinami obtožb. Septembra 2023 je bil obsojen na štiriletno pogojno zaporno kazen zaradi nezakonitega dostopa do računalniških sistemov in poskusa izsiljevanja agencije Doyen Sports. Letos ga je portugalsko sodišče v ločenem postopku oprostilo kar 241 obtožb, ki jih je razglasilo za neveljavne.
Živi pod zaščito in skriva novo 'bombo'
Pinto že več let živi pod strogim programom zaščite prič na neznani lokaciji. Razlog so resne grožnje s smrtjo, ki jih je prejemal po objavi občutljivih informacij o vplivnih posameznikih in organizacijah.
Toda zgodba očitno še ni končana. Junija 2024 je francoskim in nemškim preiskovalcem predal dodatnih pet trdih diskov z novimi kompromitirajočimi podatki.
Njegov odvetnik William Bourdon je za BBC med drugim razkril, da gre za dokumente, ki bi lahko sprožili nove obsežne kazenske preiskave proti nekaterim največjim angleškim in portugalskim nogometnim klubom.
"Predali smo dokumente, ki se nanašajo na City in številne druge velikane, javnost pa jih še ni videla. Nekoč bodo objavljeni, ne moremo pa povedati, kdaj. Eno poglavje je zaključeno, boj pa se nadaljuje," je dejal Bourdon.
Program zaščite prič je uradni državni ukrep, ki ga izvajajo varnostne službe za zaščito oseb, ki so priča v pomembnih sodnih postopkih ali so razkrile občutljive informacije o organiziranem kriminalu in korupciji. Udeleženec programa pogosto dobi novo identiteto, preselijo ga na tajno lokacijo, država pa mu zagotavlja varnost pred maščevanjem posameznikov ali organizacij, ki bi jim razkritja lahko škodovala. Cilj programa je zagotoviti, da priča lahko varno in brez strahu pred nasiljem sodeluje s pravosodnimi organi.
Pogojna zaporna kazen je oblika kazenske sankcije, pri kateri obsojenec ne gre takoj v zapor, če v določenem preizkusnem obdobju ne stori novega kaznivega dejanja in se drži določenih sodnih navodil. Če obsojenec v tem času ponovno prekrši zakon, se pogojna kazen praviloma prekliče in se izvrši dejanska zaporna kazen. Ta ukrep se pogosto uporablja pri storilcih, za katere sodišče oceni, da ne predstavljajo visoke nevarnosti za družbo in da bo že grožnja z zaporom zadostovala za njihovo prevzgojo.
Žvižgač je oseba, ki razkrije informacije o nezakonitih, neetičnih ali koruptivnih dejanjih znotraj organizacije, podjetja ali državne institucije. Ti posamezniki pogosto delujejo v javnem interesu in razkrivajo nepravilnosti, ki bi sicer ostale skrite pred očmi javnosti. Čeprav so žvižgači ključni za ohranjanje preglednosti in odgovornosti v družbi, se pogosto soočajo s hudimi osebnimi in poklicnimi posledicami, zato so v mnogih državah deležni posebne zakonske zaščite, ki naj bi jih obvarovala pred povračilnimi ukrepi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.