Gre za tretji finalni obračun nogometne Lige prvakov, odkar so legendarni Wembley pred več kot dvajsetimi leti temeljito prenovili, oziroma na istem mestu postavili novega.

Prvi finalni dvoboj se je zgodil pred trinajstimi leti, zadnji pred letošnjim spopadom Reala in Borussie pa leta 2013. V soboto se bo zaključila že 69. sezona Uefine Lige prvakov, pred nami pa je 32. finale tega eminentnega evropskega klubskega tekmovanja, ki je skozi leta doživljal prenovo vse do zdajšnjega obstoječega sistema, ki sprva poteka po skupinskem delu, v izločilne boje pa se uvrstita po dve najboljši ekipi iz vsake štiričlanske skupine. In nato v izločilne boje vse do finala, ki bo tokrat špansko-nemško obarvan.

1. junija bo tako London (nogometno) obstal, Wembley pa bo vnovič kazal vso svojo mogočnost. Seveda je stadion že zdavnaj razprodan, na njem pa se bo "natiskalo" 90 tisoč radovednežev in hkrati srečnežev z dragocenim "papirčkom" v roki Zmagovalec finalnega obračuna na Wembleyju se bo z italijansko Atalanto iz Bergama, ki je pred nekaj dnevi po zmagi proti nepremagljivem Bayerju iz Leverkusna osvojila Ligo Evropa, avgusta meseca pomeril v finalu nogometnega Superpokala. 

Wembley ostal na istem mestu
Stadion je med leti 1923 in 2003 stal v Wembleyju, predelu Londona v Angliji. Njegov istoimenski naslednik stoji na istem mestu. Najbolj je bil znan kot prizorišče pomembnih nogometnih tekem in prepoznaven po paru stolpov, ki sta stala na vsaki strani glavnega vhoda. Wembley so leta 2000 sicer zaprli za rušenje, da bi naredili prostor za sodoben stadion, ki bi gostil največje športne dogodke. 

Zaradi finančnih težav se je rušenje pričelo šele jeseni 2002 in bilo zaključeno naslednje leto. Stari Wembley je gostil finalne tekme FA pokala, začenši z letom 1923, ko je bil finale otvoritveni dogodek, pet finalov Lige prvakov, finale svetovnega prvenstva v nogometu 1966 in finale evropskega prvenstva v nogometu 1996. Brazilski legendarni nogometaš Pele ga je opisal kot katedralo nogometa, prestolnico nogometa in srce nogometa. Gostil je tudi številne druge športne dogodke, med njimi poletne olimpijske igre 1948 in pomembne tekme v ragbiju, poleg tega pa tudi koncerte, kot je bil Live Aid leta 1985.

Pet final se je odigralo na "starem" stadionu leta 1963., 1968., 1971., 1978. in 1992. Sobotni obračun bo tako osmi dvoboj za lovoriko. Finale leta 2003. med italijanskima kluboma Milanom in Juventusom je bil na Old Traffordu u Manchestru. 

Če gremo dlje, bo to vse skupaj trinajsti finalni dvoboj na Otoku, na Euru 2020 je bilo na kultnem londonskem stadionu osem tekem, seveda tudi veliki finale. 

Za navijače Borussie in Reala statistika v soboto ne bo igrala vloge. Verjeli bodo, da bo prav kultni Wembley srečen kraj njihovega ljubljenega kluba. 

Stari Wembley:
- Zgradili so ga leta 1923 v natanko 300 dneh za potrebe razstave britanskega imperija. Leto pozneje je razstavo obiskalo neverjetnih 27.102.498 ljudi.
- Na stadion je bilo mogoče priti skozi 104 vrata.
- Leta 1948 je bil glavno prizorišče olimpijskih iger v Londonu (če ne bi bilo Wembleyja, iger tri leta po koncu 2. svetovne vojne sploh ne bi organizirali, saj jih ne bi mogli prirediti nikjer drugje).
- Leta 1955 je stadion dobil reflektorje.
- Leta 1963 so mu dodali elektronski semafor in streho.
- Petkrat je gostil finale Pokala državnih prvakov (1963, 1968, 1971, 1978, 1992).
- Leta 1966 je Anglija tu osvojila edini naslov svetovnega prvaka (v finalu je po podaljšku s 4:2 premagala Nemčijo).
- 13. julija 1985 je Bob Geldof na Wembleyju priredil Live Aid, znameniti dobrodelni koncert za pomoč žrtvam lakote v Afriki.
- Največ tekem je na njem odigral Tony Adams (60).
- Največ koncertov je imel tu Michael Jackson (15; od tega 7 razprodanih leta 1988).

Novi Wembley:
- Po prvotnih načrtih so ga nameravali zgraditi že leta 2003.
- Igrišče leži štiri metre nižje kot staro.
- Velikost igrišča je 105 x 69 m, s čimer je nekoliko ožje kot staro.
- Z igralno površino so imeli upravitelji stadiona kar nekaj težav, saj so jo že večkrat zamenjali.
- Na stadion se lahko pride skozi 164 vrtljivih vrat.
- Sedeži so razvrščeni v tri kroge (spodnji sprejme 34.303, srednji 16.532, zgornji pa 39.165 gledalcev).
- Če bi vseh 90.000 sedežev postavili v vrsto, bi bila ta dolga 54 kilometrov.
- 310 mest je namenjenih invalidom, 400 pa novinarjem.
- Angleška članska reprezentanca je prvo tekmo na njem odigrala 1. junija 2007 proti Braziliji (1:1).
- Prvi koncert je imel 9. junija 2007 George Michael.
- Leta 2012 je stadion gostil moški in ženski nogometni turnir na olimpijskih igrah.
- Leta 2011 je gostil finale med Manchester Unitedom in Barcelono, dve leti kasneje še med Bayernom in Borussio.
- na EP 2020 je stadion gostil osem dvobojev, tudi finalnega.

Trojica Slovencev, najdlje pa Oblak
Tudi v minuli izvedbi Lige prvakov je bilo nekaj slovenskega deleža. Madridski Atletico našega vratar Jana Oblaka, je izpadel v četrtfinalu prav proti finalistu Borussii, izkušeni vezist Kevin Kampl ter mladi napadalec Benjamin Šeško pas sta z Leipzigom evropsko pot končala v osmini finala po izpadu proti drugemu finalistu Wembleyja – madridskemu Realu. Naslov prvaka iz Istanbula 2023 je branil Manchester City, ki je z nastopi končal v epskem polfinalu proti galaktikom.

Finančni vidik tekmovanja
Kar zadeva skupni znesek za klube udeležence, je ta ostal na ravni iz prejšnje sezone, to je 2,03 milijarde evrov. V prejšnji sezoni je zmagovalec Manchester City dobil približno 80 milijonov evrov, v novi bo zmagovalec lahko prejel približno 85 milijonov.

Sicer pa so klubi samo za uvrstitev v skupinski del dobili po 15,64 milijona evrov, za vsak neodločen izid v skupini so prejeli 930.000, za zmago pa 2,8 milijona evrov. Osmina finala je prinesla 9,6 milijona, četrtfinale 10,6 milijona, polfinale 12,5 milijona, poraz v finalu 15,5 milijona, zmaga v finalu pa 20 milijonov evrov.

Pred stotimi leti organizatorje presenetil naval navijačev
Skok v zgodovino. Stari stadion je prvo tekmo gostil pred več kot stotimi leti. 28. aprila leta 1923, le štiri dni po tem, ko je bil zgrajen. To je bil legendarni finale FA-pokala med Boltonom in West Hamom (2:0), ki se ga je prijelo ime "White Horse Final". Angleška nogometna zveza se ni odločila za prodajo vstopnic, saj je pričakovala, da bo prostora za vse radovedneže dovolj. A se je hitro znašla v neprijetnem položaju, saj je prizorišče preplavilo veliko več kot 127.000 gledalcev, kolikor je bila uradna kapaciteta stadiona. Ker na tribunah ni bilo več prostora, so gledalci "vdrli" tudi na igrišče. 

Ocene o njihovem številu na tej tekmi se gibljejo od 240.000 do 300.000 navijačev. Dodatnih 60.000 ljudi naj bi ostalo zunaj vrat. Srečanje je bilo kljub temu odigrano, predvsem po zaslugi policista Georgea Scoreyja in njegovega belega konja Billyja (zato "White Horse Final"), ki sta gledalce na zelenici počasi spravila nazaj za stranske črte.