Luis Enrique: Igrati brez navijačev je bolj žalostno kot plesati z lastno sestro

Luis Enrique, ki je avgusta lani po dolgi bolezni izgubil devetletno hčerko Xano, je vedno zanimiv sogovornik. Nogometaš, ki je v karieri nosil dresa največjih klubov španskega nogometa, najprej Real Madrida in nato še Barcelone, se je nato novembra kontroverzno vrnil na klop španske članske reprezentance, kjer pa še čaka na svojo prvo tekmo po izbruhu pandemije novega koronavirusa.

"Igrati tekme brez navijačev je bolj žalostno, kot plesati z lastno sestro," je ob gostovanju v košarkarski oddaji Colgados del Aro prek YouTuba zbrane nasmejal Enrique, ki ga nadaljevanje nemških 1. in 2. Bundeslige ni niti malo navdušilo: "Zelo je bilo grdo, gledal sem nemški nogomet in bilo je obžalovanja vredno. Lahko slišite žaljivke in izgubiš intimnost lepih trenutkov." 

'Če si privrženec nogometa ali košarke, potem je vedno zanimivo spremljati tekme'
Enrique po drugi strani priznava, da bo zagon športnega dogajanja vseeno pomagal milijonom po svetu, ki so zadnje mesece trpeli za štirimi stenami in so težko čakali na obračune v domačih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih.

"Moramo razumeti, da je to globalen posel, ki prinaša veliko denarja, pa čeprav je spektakel nekaj povsem drugega, ko se odvija pred ljudmi. Tudi takšen nam lahko pomaga pri preživljanju prostega časa med samoizolacijo, da vse skupaj prebrodimo. Če si privrženec nogometa ali košarke, potem je vedno zanimivo spremljati tekme," je nadaljeval Enrique.

"Če bi bil še igralec? Želel bi si, da se začne čim prej. Ne bojim se. Bal sem se le za starejše, ki jih cenim, in vse ostale, ki bi lahko imeli težave. Pri meni osebno je strah ničen. Prepričan sem, da bi si kot nogometaš močno želel, da se začne. Kot trener pa bi rad začel zaradi vsega, kar to pomeni, bolj kot to, da bi imel veliko željo. Evropsko prvenstvo so prestavili na naslednje poletje in vse je v zraku. Negotovost škoduje vsem in zdaj postaja vsakodneven pojav. V teoriji bi lahko reprezentanca odigrala septembrski prijateljski tekmi, če se bodo zadeve seveda vrnile v običajne tirnice. Zdaj so pomembne druge reči in potrebno je počakati."

'Ob povratku Figa na Camp Nou bi lahko na igrišče poslali enajst jagenjčkov, pa bi gotovo zmagali'
Nekaj vprašanj je Enrique dobil tudi o slavnem prestopu iz vrst madridskega Reala k Barceloni, lotil pa se je tudi Luisa Figa, ki je krenil v nasprotno smer in se nato na Camp Nou vrnil v belem dresu velikega rivala. Tudi Enrique je bil na Bernabeuu vedno deležen "toplega" sprejema, ki ga je s svojim proslavljanjem zadetkov še dodatno podžgal, a to ni bilo nič v primerjavi s povratkom Portugalca na domači stadion Barce, kjer so ga gledalci na eni od tekem obmetavali z vsemi možnimi predmeti.

Enrique je z golom pomagal Barceloni do zmage na prvem obračunu, ki ga je Figo v Barceloni odigral v dresu Reala:

"Gre za sprostitev hormonov. To so kot škodljive celice, ki jih moraš napasti," se je slovesa od Madrida dotaknil Enrique. "Lepo je bilo, da sem odšel zastonj. Nismo se dogovorili in odločil sem se tako, kot sem se. Zelo mi je godilo, ko je (nekdanji trener Reala Fabio, op. a.) Capello dejal, da ne more razumeti, kako sem lahko odšel zastonj. V Madridu sem bil vedno deležen ljubezni. V mojem tretjem letu so me poklicali, da bi podaljšali pogodbo, nato pa me niso več klicali. Morda nisem kazal dovolj dobrih predstav, da bi jih prepričal. Nisem bil eden od stebrov ekipe," je še povedal Enrique.

"Povratek Figa na Camp Nou (Barcelona je zmagala z 2:0, op. a.)? Stali smo pred začetkom tekme in na meter razdalje se nisi slišal. Ta napetost se je nabirala toliko časa, na koncu pa je tudi padla kakšna 'stvarca' tu in tam ... Tekma je bila neverjetna. To je bila ena tistih tekem, ki jih ne pozabiš, nemogoče jo je bilo izgubiti. Tisti dan bi lahko v dresu Barce na igrišče poslali enajst jagenjčkov, pa bi gotovo zmagali, ker je bilo nemogoče, da te vzdušje ne bi poneslo."