Maradona – bik, ki je nekoč paradiral po stadionu Letzigrund

Zgodba 'Maradone' sega v leto 1999, ko je bil bik, ki se še ni zavedal svojega bodoče slave, v švicarskem Zürichu poslan na zakol. A enoletni bik je imel drugačne načrte. Med potjo v gotovo smrt se je rešil krute usode in pobegnil, zavetišče pa našel ob stadionu lokalnega nogometnega kluba FC Zürich.

Pri nekdanjem Letzigrundu (danes na istem mestu stoji nov stadion z istim imenom, odprt leta 2007) ga je prvi opazil eden izmed lokalnih športnih novinarjev, ki se mu ob pogledu na mogočno žival nemudoma posvetilo: kaj če bi pobegli bik postal klubska maskota?

Novinar je odšel v najbližjo telefonsko govorilnico, nemudoma poklical Zürichovega takratnega predsednika Huga Holensteina in mu predstavil idejo. Dolgoletni predsednik kluba se je ob ideji nemudoma spomnil na slovitega Kölnovega kozla Hennesa in ker je FC Zürich takrat trpel sušno obdobje (zadnji naslov švicarskih prvakov so osvojili leta 1981), se je Holenstein iz obupa odločil poskusiti srečo z novo klubsko maskoto.

Na banki je dvignil šest tisoč švicarskih frankov (po današnji konverziji približno šest tisoč evrov, takrat pa je bilo to precej več) in pobeglo govedo odkupil od lastnika, ki ga je prišel iskat pred Zürichov stadion. Srečni bik, ki je tako ušel smrti in hkrati dobil službo, je dobil ime po Holensteinovemu najljubšemu nogometašu Diegu Armandu Maradoni.

Maradona je v novi službi debitiral le nekaj dni kasneje proti St. Gallenu. Odet v Zürichov šal in v spremstvu skrbnikov je med ogrevanjem nogometašev zakorakal na zelenico starega Letzigrunda. Sprva je kazalo, da bo Maradona svoje delo dobro opravil, a se je hitro izkazalo, da ni bil rojen za fotomodela. Ko so ga namreč obkolili fotografi in začeli slikati z bliskavicam, se je odločil, da ima nove službe dovolj in začel početi to, kar najbolje zna: bežati.

Prestrašeni bik je poskrbel, da so nogometaši na ogrevanju tekli kot še nikoli. Sprva ga je poskušal ustaviti nizozemski branilec Wilco Hellinga, ki pa je hitro dojel, da Maradoni ne bo kos, zato je vanj vrgel žogo in se tudi sam umaknil mogočni maskoti. Po kratkotrajnem junaštvu je Nizozemec kasneje tudi dobil vzdevek El Torero oziroma bikoborec.

Maradonino paradiranje, ki se je z zelenice prestavilo celo na tribuno, je trajalo približno deset minut, preden se je izmučeni bik zataknil med ozkimi vrstami sedežev, ki na Letzigrundu, kot kaže, niso bili prilagojeni gledalcem močnejše postave.

"Zapodil se je proti rezervistom, nogometaši so se razbežali, fotografi so v begu padali drug čez drugega, preskočil je ogrado in se podal na tribuno, kjer je podrl predsednika navijačev ... bika ne boste več videli na Letzigrundu," je po incidentu dejal eden izmed takratnih sponzorjev kluba ter kasneje predsednik Sven Hotz.

Incidentu je bil priča tudi takrat 12-letni David da Costa, ki je 13 let zatem stal med vratnicama Züricha in se kasneje tudi sam soočil z živaljo na igrišču. A na srečo ne z bikom, temveč s kuno, ki jo je bilo precej lažje ukrotiti kot Maradono.

In kaj se je zgodilo z mogočno maskoto? Maradono so odpeljali v bližnje zavetišče za konje. In čeprav po postavi ni spadal med dolgonoge štirinožce, se je po besedah skrbnikov tam dobro počutil in ni povzročal nobenih težav. Občasno so zavetišče obiskali Zürichovi navdušenci, ki so hoteli na lastne oči videti njihovega Maradono, če že tistega argentinskega niso mogli.

Maradona, ki ga pri Zürichu še kmalu ne bodo pozabili, je na koncu živel skoraj 14 let, čeprav mu je bila namenjena smrt že pri enemu letu. In ker verjetno noben klub ne bo več poskusil s tako drzno idejo, se bo Maradona v zgodovino nogometa zapisal kot verjetno najbolj unikatna živalska maskota vseh časov.

Pa je Zürichu dejansko prinesel srečo? Na nek način jo je, saj je njegovo moštvo v sezoni 1999/2000 prvič po 24. letih osvojilo švicarski pokal. V ligi so na ligaški naslov čakali še leto dlje in ga tako po 25. letih osvojili leta 2006, Maradona pa je lahko do svoje smrti videl še dve zmagi v švicarskem prvenstvu in eno v pokalu, svoje moštvo pa redno spremljal tudi v evropskih tekmovanjih. Med drugim tudi v sezoni 2009/10, ko je Zürich v tretjem krogu kvalifikacij za Ligo prvakov izločil slovenskega predstavnika Maribor.