Mariborska igra brez repa in glave za koncert žvižgov v Ljudskem vrtu

Da bodo na krilih svojih navijačev na povratni tekmi vendarle dokazali, da so boljša ekipa, so po minimalnem porazu na Madžarskem (0:1) v en glas zatrjevali Mariborčani. Že res, da so imeli v Ljudskem vrtu več od igre, a pravih priložnosti je bilo kljub terenski premoči malo. Posledica je boleč izpad na prvi evropski stopnički. 

Paksi je – tako kot so to v prvem krogu domačega prvenstva storili Celjani – znova razgalil boleče dejstvo, da trenutna igra Maribora nima ne repa ne glave. Individualna kvaliteta napadalcev ob skromni spremljavi na sredini igrišča težko pride do izraza. 

Maribor nima nogometaša, ki bi bil sposoben povezati igro v zvezni vrsti, kot je to denimo v zadnji šampionski sezoni (2021/2022) počel Antoine Makoumbo. Odtlej se mu je še najbolj približal Jan Repas, ki se je z novim trenerjem očitno sprl, potem ko je prvo tekmo proti Paksiju začel na klopi. Na zadnjih dveh obračunih ga ni bilo v kadru. Zelo verjetno bo zapustil klub.

Tudi zato se je Maribor proti Paksiju preveč zanašal na preskok igro, kjer visokorasli in fizično izjemno močni Benjamin Tetteh sicer prosperira, a ga je ta hitro izčrpala. Ob pomanjkanju tekmovalnega ritma, šele prvič v tej sezoni je začel tekmo, je utrujenost prišla do izraza v zadnjih minutah, ko je bilo v njegovi igri precej napak. Isto velja za 37-letnega Hilala Soudanija, ki je lahko s svojim odnosom do vijoličastega dresa zgled vsem, a je prevečkrat želel z glavo skozi zid. 

Vendar ne bi bilo pošteno, da bi krivca za presenetljiv izpad Maribora iskali v njegovih najboljših posameznikih. 

Evropski debakel je razgalil vse pomanjkljivosti poletnega kadrovanja turških vlagateljev – na čelu z menjavo trenerja. Tugberku Tanrivermisu počasi zmanjkuje izgovorov za podpovprečne predstave svojega moštva. Ne pomnim, kdaj je sicer vselej zahtevna mariborska publika trenerja tako zgodaj tako izžvižgala. 

"Navijači imajo vso pravico pokazati svoje razočaranje. To je običajno, saj so vajeni velikih uspehov in igranja v Evropi. To si želimo vrniti, a gre za proces, ki se ne zgodi čez noč," je po tekmi komentiral Tanrivermis, ki je doslej odvodil štiri tekme. Premagal je le Domžale, ki so lani skozi šivankino uho obstale med prvoligaši. Ideja atraktivnega napadalnega nogometa z visokim pokrivanjem nasprotnika, o kateri je toliko govoril, v praksi še ni opazna.

Turški strokovnjak se je po velikem razočaranju vrtel okoli ene in iste stvari – da njegova zasedba potrebuje predvsem čas. Razočaranje navijačev je želel omiliti tudi s pojasnilom, da je klub že nekaj let zapored neuspešen v lovu na Evropo. Mantra, ki jo je v 20 minut dolgi novinarski konferenci ponovil večkrat, a zagotovo ne bo pomirila navijačev. 

Prepričan je, da je njegova zasedba dovolj kvalitetna, da se lahko bori za domači naslov. Obračun s Celjem v prvem krogu je pokazal nasprotno, saj je bil Maribor celoten redni del tekme v podrejenem položaju. 

Noben izmed prišlekov iz tujih nižjeligaških tekmovanj doslej ni upravičil vloge "okrepitve". Tanrivermis je še enkrat več poudaril, da novinci potrebujejo čas. Brezidejna mariborska igra pa sproža vprašanje, mar ni za novo razočaranje bolj kot pomanjkanje časa krivo pomanjkanje kvalitete.

"Vem, da so najpomembnejši rezultati, ampak morate vedeti, da smo prve štiri tekme igrali proti kakovostnim nasprotnikom. Napredek vidim vsak dan na treningih in tudi v nekaterih delih igre," je skušal pojasniti Tanrivermis. 

Na koncu je 35-letni trener dobil vprašanje, ali se boji, da sam ne bo dobil dovolj časa, da svojim šefom dokaže napredek. "Vsi, tako jaz kot igralci, dajemo vse od sebe. Vedno moraš razmišljati le o tem, kako boš dobil naslednjo tekmo. Kot trener ne smeš imeti v glavi, kaj se bo dogajalo čez pet, tri ali dve leti." 

Tanrivermis bo moral rezultatsko krivuljo ekspresno obrniti navzgor. Drugače bodo njegovi rojaki v pisarnah Ljudskega vrta hitro iskali naslednika. Da jim menjave trenerjev niso tuje, so dokazali že večkrat ...