
Luka Modrić velja za najtrofejnejšega nogometaša Real Madrida. S kar 28 osvojenimi lovorikami, med katerimi je šest naslovov Lige prvakov, štirje naslovi španskega prvaka in dva naslova v španskem kraljevem pokalu, je spisal zgodovino galaktikov. Madrid je postal njegov dom, zato je bilo slovo od kraljevega kluba vse prej kot enostavno.
"Ni bilo lahko, saj sem 13 let, skoraj polovico svojega življenja, preživel praktično v enem klubu in enem mestu. To je eno najlepših obdobij mojega življenja. V Madrid sem prišel morda relativno pozno, pri 27 letih, a v pravem trenutku. Bil sem pripravljen na ta korak. Štiri leta v Angliji so mi pri tem zelo pomagala. In vse, kar sem doživel in dosegel v Madridu, se mi danes zdi skoraj neresnično," se je v pogovoru z nekdanjim hrvaškim nogometašem in trenerjem Slavenom Bilićem spominjal 40-letnik.

"Neverjetno se mi zdi dejstvo, da sem prišel v ta klub pri 27 letih in ostal skoraj do 40! Vsi vemo, kakšen klub je Madrid, da ne prenaša povprečnosti. Ostati na takšni ravni v takšnem klubu toliko let – ob vseh uspehih, ki sem jih tam doživel – je res nekaj izjemnega," je na svoj staž v vrstah galaktikov ponosen Hrvat.
Vedno je zagotavljal, da bo svojo kariero tudi sklenil pri Real Madridu, kar pa se na koncu ni zgodilo. Letos je prestopil v italijansko ligo in oblekel dres Milana – kluba, za katerega je navijal, ko je bil še otrok.

"Vedno sem govoril, da kamorkoli greš, je po Realu vsaka druga destinacija stopnica nižje. Tu ni nobenega dvoma in to lahko potrdijo vsi igralci. A mislim, da sem prišel v klub, ki je po ugledu in zgodovini zelo blizu Real Madridu, in po mojem mnenju je to najbolj idealna situacija, ki se mi je lahko zgodila. Še posebej zato, ker Milan obožujem in sem kot otrok odraščal ob italijanskem nogometu."
In sedaj svoje odločitve ne obžaluje. "Mesto je čudovito. Ljudje so me izjemno dobro sprejeli – tako v klubu kot zunaj njega. Soigralci, trener, navijači, vse je res na zelo visoki ravni. Na vsakem koraku se čuti, da je Milan velik, zgodovinski klub, eden največjih na svetu, zato sem res srečen in tukaj uživam," je še dejal o selitvi v prestolnico mode.

A del njegove kariere so predstavljale tudi zavrnitve. Spomnil se je obdobja, ko je med igranjem za Zadar dobil povabilo za turnir v Hajduku, a ga splitski klub takrat ni zadržal. "V Dalmaciji so bolj ali manj vsi navijači Hajduka, tudi jaz in moj oče. Odprla se je priložnost, da bi šel na priprave k Hajduku, da bi ostal tam in se preselil igrat za Hajduk. Priložnost se je odprla in oče je to uredil mimo Zadra in brez vednosti pokojnega trenerja Tomislava Bašića. Tam sem bil dva tedna, imeli smo nekaj tekem in treningov. A v Hajduku so se takrat odločili, da je zame še prezgodaj, da to še ni to ..."
Tudi v Dinamu sprva ni bil deležen zaupanja trenerjev. "Sem eden redkih igralcev iz tiste generacije, letnikov '84 in '85, ki ni takoj dobil priložnosti v Dinamu. Nisem šel niti enkrat na priprave s prvo ekipo Dinama."

Skozi celotno kariero je Modrića spremljala stigma, da ni dovolj fizično močan, vendar ni zaradi tega nikoli dvomil vase. Kot pravi, so ga negativna mnenja drugih dodatno motivirala.
"Nikoli me niso ovirala mnenja drugih, ker sem imel izdelano mnenje o sebi. Drugače bi bilo, če bi tudi sam mislil, da sem majhen in šibak, a ni bilo tako. Vedel sem, da nogomet ni samo moč in višina. Nogomet je veliko več kot to, nogomet so tehnika, glava, občutek ... In prav glava je najpomembnejša. Moč in hitrost nikoli ne bosta prevladali nad tehniko in glavo. Ljudje imajo nogomet najraje prav zaradi teh stvari," je poudaril.

Hrvat se je razgovoril tudi o svoji družini, ki je bila ob njem v lepih in tudi težkih trenutkih in zaradi katere nikoli ni pozabil, kdo je. "Ob pogledu nanje si ne znam predstavljati, da bi jaz bil kaj drugačen. Nisem se niti malo spremenil, ker ne mislim, da sem nekaj posebnega samo zaradi vsega, kar sem dosegel. Še vedno se doživljam kot normalnega fanta, z dobrimi in slabimi dnevi. Kot oseba sem napredoval – spreminjal sem se, rastel, a nisem spremenil tistega bistvenega, kar sem v osnovi."
Zlasti pomembno vlogo v njegovem življenju ima njegova žena Vanja. "Spoznala sva se še, ko sem igral v Zaprešiću pri Interju, in ona mi je zagotovila veliko stabilnost. Doma sem imel nekoga, ki mi je omogočal, da se lahko osredotočim na igrišče, na tisto, kar je najpomembnejše. In danes ni ravno pogosto, da se nekdo tako žrtvuje za drugega in njegovo kariero, kot se je ona zame. S tega vidika je ona moj jackpot!" je še dejal Modrić.





















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.