Na večerjo v kaotične Atene bi povabil Davida, Victorio in Trumpa

Benjamin Verbič gradi novo življenje v vročih in temperamentnih Atenah. Tam se v prometu ne ukvarjajo s pravili, saj ulicam grške prestolnice vlada kaos, podoben tistemu, ki ga je Benjamin uspešno pustil za seboj. Ob pogovoru z njim je jasno, da se je iz mladostniških napak veliko naučil, predvsem pa utrdil. V svoj dom nas je sprejel z nasmehom na obrazu in obvezno kavo v rokah.

Najprej smo se lotili najpomembnejše in najzahtevnejše teme. Kdo so po njegovem mnenju najboljši nogometaši vseh časov? "Lionel Messi. On  je prvi, prvi. Drugi naj bo Cristiano Ronaldo, tretji Maradona, četrti Pele." Peti na seznamu je bil precejšnje presenečenje, če želite izvedeti, kdo, pa boste odgovor našli v zgornjem posnetku.

Ostanimo pri seznamih. Koga bi povabil na večerjo? "Povabil bi Davida in Victorio Beckham, ker sta najboljši par na svetu. Donalda Trumpa. In Ronaldinha, ker bi zagotovo prišel s svojo družbo," je pisano druščino opisal Verbič, ki prizna, da hrano pogosto naroči na dom, saj se v kuhinji bolj redko zadržuje. 

Tudi naslednja tema je povezana s hrano, čeprav smo ga prosili, naj opiše razliko med življenjem v Atenah in rodni Sloveniji. "Razlika je kar velika, sploh v prometu. Kaotično je, kazni pa sploh ni. Tukaj je zagotovo boljše vreme, saj je 340 od 365 dni sončnih. Hrana je dobra, čeprav pogrešam slovensko hrano. Predvsem mamino hrano. Rad imam tudi slovenske enolončnice," je priznal, zaupal pa nam je tudi najljubšo jed, ki jo pripravi njegova mama.

Ko ga vprašamo, kaj bi počel, če ne bi bil profesionalni nogometaš, hitro postane jasno, da je njegova odločitev, da se poda v nogometne vode, bila zelo premišljena: "Thierry Henry je rekel, da bi bil amaterski nogometaš," se pošali in bolj resno doda: "Verjetno bi bil poslovnež, ukvarjal bi se z nepremičninami." Posledično je njegov izbor Donalda Trumpa kot enega od povabljencev na raznoliko večerjo veliko bolj smiseln.

Svojo nogometno pot je začel v rodnem Celju, sledila je selitev na Dansko v København, življenje pa se mu je najbolj spremenilo v Kijevu, kjer je igral za tamkajšnji Dinamo. Tam je spoznal nekdanjo partnerko, na svet pa je prijokal njegov sin: "Povsod mi je bilo dobro. Zgolj v Varšavi po vojni mi je bilo zelo težko tista dva, tri mesece. V Kijevu mi je bilo najlepše, tam sem igral najboljši nogomet, največkrat sem igral v Ligi prvakov, tam se mi je rodil sin."

Ob vstopu v njegovo atensko stanovanje je jasno, da je vse podrejeno njegovemu sinu, ki je velik del dnevne sobe zavzel s svojimi igračami. "Sin mi pomeni ogromno. Sploh glede na situacijo, ki sem jo preživel. Posledično sem tudi sam preživel veliko časa z njim. On je nekaj, česar se ne da opisati, če tega ne doživiš. Imam deljeno skrbništvo in moj teden, ko sem sam ali ko sem z njim, se zelo razlikuje. Življenje se (po prihodu otroka) zelo spremeni, čeprav nekateri trdijo, da ni tako."

Jasno je, da njegova pot iz Celja do nemških stadionov, kjer se bo evropska nogometna smetana borila za naziv najboljšega na starem kontinentu, ni bila gladka in brez ovir. Marsikdo vidi blišč in slavo, skoraj vsi pa prelahko pozabimo na trdo delo in vztrajnost, ki sta obvezni sestavini vsake uspešne športne kariere. Verbič meni, da so si navijači in kritiki nogometašev o njih ustvarili napačno mnenje. "Najbolj me moti, ko ljudje rečejo: Kako je njim lepo. To je brca v prazno. Mi ne govorimo radi o tem, ampak ljudje res ne vedo, kako je, ko si profesionalni nogometaš." Če želite izvedeli več o njegovem zasebnem življenju in življenju njegovih reprezentančnih soigralcev, si vsak ponedeljek od 25. marca naprej oglejte oddajo 'Vsi za Naše!' na POP TV in VOYO.